SI | EN

DOMOV
UREDNIŠTVO
NAVODILA SODELAVCEM
KONTAKT
TRENUTNA ŠTEVILKA
ARHIV ŠTEVILK
Anatomija
Anesteziologija
Biofizika
Biokemija
Biologija celice
Biomedicinska informatika
Dentalna medicina
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija in eksperimentalna toksikologija
Fizikalna in rehabilitacijska medicina
Fiziologija
Ginekologija in porodništvo
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni
Interna medicina
Kirurgija
Klinični primeri
Medicina dela
Medicinska deontologija s filozofijo
Medicinska psihologija
Mikrobiologija in imunologija
Nevrologija
Nujna medicinska pomoč
Oftalmologija
Onkologija
Ortopedija
Otorinolaringologija
Patologija
Patološka fiziologija
Pediatrija
Psihiatrija
Radiologija
Socialna medicina
Sodna medicina
Toksikologija
Zgodovina medicine
Raziskovalne naloge
Klinična raziskovalna naloga
Predklinična raziskovalna naloga
Sponzorirani članki

Acetilholinesteraza v električno draženi denervirani mišici extensor digitorum longus podgane

Izvleček:

Izhodišče. Temelj delovanja živčevja je sporočanje preko sinaps, zato so mehanizmi urav­navanja sinteze sinaptičnih struktur in njihovega usmerjanja na mesto delovanja predmet mnogih raziskav. V teh se zaradi dostopnosti kot eksperimentalni model uporablja živčno-mi- šični stik, ki ga sestavlja med drugimi strukturami tudi encim acetilholinesteraza (AChE). Vloga AChE je ključna za živčno-mišični prenos, ki ga prekinja s tem, da v sinaptični špranji raz­grajuje živčni prenašalec acetilholin. Pri tem pa igrata pomembno vlogo njena aktivnost in razporeditev, ki sta odvisni od ekspresije gena. Slednja je odvisna od različnih dejavnikov in njihovega medsebojnega vpliva, in to predvsem od elektromehanične aktivnosti in lokalno delujočih živčnih trofičnih dejavnikov. Denervacija mišice vodi zaradi odtegnitve omenjenih dejavnikov do značilnih atrofičnih sprememb mišice, zmanjšanja aktivnosti AChE v živčno-mišičnem stiku, kot tudi upada ravni AChE mRNA v celici.

Namen in hipoteza. V poskusih smo preučevali vpliv električnega draženja na raven AChE mRNA in aktivnost AChE v denervirani hitri mišici extensor digitorum longus (EDL). Na žival­skem modelu smo to mišico dražili z različnimi vzorci draženja, ki so značilni za hitre mišice. Primerjali smo ravni AChE mRNA in aktivnosti AChE v mišici pri različnih vzorcih draže­nja, da bi preverili naslednjo hipotezo:

Izbrani enostavni vzorec električnega draženja mišice EDL lahko delno prepreči spremem­be ravni AChE mRNA in aktivnosti AChE, ki nastanejo po denervaciji.

Razlaga hipoteze. Elektromehanična aktivnost, povzročena z živcem, je v mišici ključna za uravnavanje presnove AChE. Zaradi odsotnosti te aktivnosti pride pri podgani po denervaciji v prvem tednu do padca ravni AChE mRNA in s tem zmanjšanja aktivnosti AChE. Električno draženje vpliva na mnoge podenervacijske spremembe mišice in jih do določene mere tudi prepreči. V literaturi je opisanih veliko različnih načinov draženja, nikjer pa še ni ugotovljen najprimernejši vzorec neposrednega draženja, ki bi preprečil spremembe aktivnosti AChE in ravni AChE mRNA v mišici EDL. Z uporabo različnih vzorcev draženja mišice lahko pri­čakujemo, da bomo odkrili najprimernejšega, pri katerem bi prišlo do čim manjših sprememb glede na normalno oživčeno mišico.

Metode. Poskuse smo izvedli na podganjih samicah soja Wistar. Poskusne živali smo razde­lili v štiri skupine. V prvi skupini smo mišico EDL denervirali, nato pa električno dražili z različnimi vzorci, v drugi skupini smo mišico dražili posredno preko živca, v tretji skupini smo izvedli samo denervacijo in namestitev elektrod brez električnega draženja, v četrti sku­pini pa smo le namestili elektrode brez denervacije in električnega draženja. Po štirih dneh smo mišice izolirali. Aktivnost AChE smo izmerili s spektrofotometrom, raven AChE mRNA pa z metodo Northern-blot. Rezultate smo statistično obdelali s Kruskal-Wallisovim testom in neparnim Wilcoxonovim testom.

Rezultati. Prav v vseh skupinah podgan je prišlo v denervirani mišici EDL do pomembne­ga zmanjšanja aktivnosti AChE v primerjavi z normalno oživčeno mišico druge zadnje okončine. Različni vzorci električnega draženja so bili različno uspešni pri preprečevanju zmanjšanja aktivnosti AChE v denervirani mišici. Najvišjo vrednost aktivnosti AChE, ki se je statistično značilno razlikovala od aktivnosti pri drugih skupinah denerviranih mišic (p < 0,01), smo dose­gli z vzorcem draženja s frekvenco 150 Hz, dolžino zaporedja dražljajev 0,2 s in trajanjem presledka med zaporedji dražljajev 15 min. Isti vzorec draženja je bil najbolj uspešen tudi pri preprečevanju upada ravni AChE mRNA.

Zaključki. Omenjeni rezultati so potrdili našo hipotezo. Namreč, med izbranimi enostavni­mi vzorci električnega draženja obstaja vzorec, ki lahko delno prepreči upad ravni AChE mRNA in zmanjšanje aktivnosti AChE po denervaciji. Glede na delno uspešnost uporabljenega eno­stavnega vzorca nas rezultati navajajo k sklepu, da pri vzdrževanju normalne ravni AChE mRNA in aktivnosti AChE sodelujejo še drugi mehanizmi. Ti so zelo verjetno kompleksnejši vzorci aktivacije mišice, ločena aktivacija posameznih motoričnih enot v mišici z različnimi vzorci aktivacije in živčni trofični dejavniki, ki se sproščajo iz perifernega živca.

Avtorji: Bartolić Andrej, Sever Andraž

Ključne besede: mišična denervacija, elektrifna stimulacija, acetilholinesteraza, podgane

Citiranje: Med Razgl. 2001; 40: 23−44.


 
Društvo Medicinski razgledi
Korytkova ulica 2
1000 Ljubljana
E [email protected]
T (01) 524 23 56
F (01) 543 70 11


Uradne ure:
PON 7.00 - 8.00
TOR 7.00 - 8.00
SRE ni uradnih ur
ČET 7.00 - 8.00
PET ni uradnih ur

TRR SI56 0201 4005 0652 588
SI64004643
1203401
Pogoji poslovanja spletne trgovine
Facebook
Twitter
LinkedIn
Google+
Podporniki