This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Majhne količine zaužitega alkohola zmanjšajo tveganje za nastanek koronarne bolezni in zmanj­šujejo tudi umrljivost zaradi drugih bolezni, medtem ko so večje količine povezane s pogostejšim pojavljanjem koronarne bolezni in z večjo umrljivostjo. Zloraba alkohola ob koncu tedna ali ob praznikih vodi do t. i. poprazničnega sindroma, ki ga označujejo motnje srčnega ritma, pred­vsem atrijska fibrilacija, in motnje prevajanja. Dolgoletna zloraba alkohola pa je vodilni vzrok za nastanek neishemične dilatativne kardiomiopatije. Alkoholna kardiomiopatija je specifič­na bolezen srčne mišice znanega vzroka, ki zaradi dolgoletne zlorabe alkohola napreduje od asimptomatskega do simptomatskega stanja z znaki in simptomi popuščanja srca. Označuje­ta jo povečanje srčne mase in dilatacija prekatov. Stopnja srčne disfunkcije je odvisna od stopnje kardiomiopatije: pri asimptomatski alkoholni kardiomiopatiji opažamo diastolno disfunkci­jo, pri simptomatski kardiomiopatiji pa se ji pridruži sistolna disfunkcija. Za izboljšanje funkcije srca in preživetje teh bolnikov sta ključnega pomena prenehanje uživanja alkohola in farma­kološko zdravljenje popuščanja srca.