This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Ugotavljali smo najpogostejše vzroke za moten govorni razvoj (MGR), vrste strokovne pomo­či, ki so je bili otroci deležni, in ocenili njihov napredek v govoru glede na posamezni vzrok za zaostanek. V retrospektivni raziskavi smo zajeli 101 otroka (30 deklic in 71 dečkov), ki so bili v letih 1990-1997 prvič obravnavani v foniatrični ambulanti zaradi MGR. Iz strokovne doku­mentacije (popisa) smo povzeli možne vzroke za motnjo. Staršem vseh otrok smo poslali vprašalnik o načinu strokovne pomoči ter govornem napredku. Iz izpolnjenih vprašalnikov in medicinske dokumentacije ob kontrolnem pregledu čez več kot leto dni smo povzeli oce­no govornega napredka. Najpogostejši vzrok MGR so bile bolezni in poškodbe osrednjega živčevja (OŽS) (38,6 %), motnje v duševnem razvoju (20,8 %) in podedovane motnje (18,8 %). Pri 57,4 % otrok je bilo razlogov za MGR več. Največjemu številu otrok je pomagal logoped (89,9%), pomoč psiho­loga je dobilo 52,6 %, pomoč specialnega pedagoga pa 32,9 % otrok. Izmed 63 otrok, za katere smo dobili podatke o govornem razvoju po več kot enem letu strokovne pomoči, jih 7,9 % v govo­ru ni napredovalo, 66,67 % jih je napredovalo, a niso dosegali vrstnikov, 25,4 % otrok pa je v govornem razvoju doseglo vrstnike. Najbolj so napredovali otroci s podedovanimi vzroki najmanj pa otroci z motnjami v duševnem razvoju in boleznimi ali poškodbami OŽS. Med vsemi otroki z MGR je bilo 21,8 % nedonošenih otrok in 5,9 % zahirančkov. Najpogostejša vzroka za MGR sta bolezen ali poškodba OŽS in moten duševni razvoj. Kljub večplastnemu zdravljenju doseže vrstnike v govornem razvoju le slaba četrtina otrok, dve tretji­ni otrok pa sicer napreduje, a zdravih vrstnikov ne dohiti. Najboljšo napoved glede govornega razvoja imajo otroci s podedovanimi motnjami, najslabšo pa otroci z boleznimi ali poškod­bami OŽS. Z odkrivanjem in ustrezno obravnavo otrok z MGR bi morali začeti čimprej, po možnosti že v času razvoja govornih središč in poti v osrednjem živčevju.