SI | EN

DOMOV
UREDNIŠTVO
NAVODILA SODELAVCEM
KONTAKT
TRENUTNA ŠTEVILKA
ARHIV ŠTEVILK
Anatomija
Anesteziologija
Biofizika
Biokemija
Biologija celice
Biomedicinska informatika
Dentalna medicina
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija in eksperimentalna toksikologija
Fizikalna in rehabilitacijska medicina
Fiziologija
Ginekologija in porodništvo
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni
Interna medicina
Kirurgija
Klinični primeri
Medicina dela
Medicinska deontologija s filozofijo
Medicinska psihologija
Mikrobiologija in imunologija
Nevrologija
Nujna medicinska pomoč
Oftalmologija
Onkologija
Ortopedija
Otorinolaringologija
Patologija
Patološka fiziologija
Pediatrija
Psihiatrija
Radiologija
Socialna medicina
Sodna medicina
Toksikologija
Zgodovina medicine
Raziskovalne naloge
Klinična raziskovalna naloga
Predklinična raziskovalna naloga
Sponzorirani članki

Analiza možnih vzrokov za moten govorni razvoj pri otrocih širšega ljubljanskega področja

Izvleček:

Ugotavljali smo najpogostejše vzroke za moten govorni razvoj (MGR), vrste strokovne pomo­či, ki so je bili otroci deležni, in ocenili njihov napredek v govoru glede na posamezni vzrok za zaostanek. V retrospektivni raziskavi smo zajeli 101 otroka (30 deklic in 71 dečkov), ki so bili v letih 1990-1997 prvič obravnavani v foniatrični ambulanti zaradi MGR. Iz strokovne doku­mentacije (popisa) smo povzeli možne vzroke za motnjo. Staršem vseh otrok smo poslali vprašalnik o načinu strokovne pomoči ter govornem napredku. Iz izpolnjenih vprašalnikov in medicinske dokumentacije ob kontrolnem pregledu čez več kot leto dni smo povzeli oce­no govornega napredka. Najpogostejši vzrok MGR so bile bolezni in poškodbe osrednjega živčevja (OŽS) (38,6 %), motnje v duševnem razvoju (20,8 %) in podedovane motnje (18,8 %). Pri 57,4 % otrok je bilo razlogov za MGR več. Največjemu številu otrok je pomagal logoped (89,9%), pomoč psiho­loga je dobilo 52,6 %, pomoč specialnega pedagoga pa 32,9 % otrok. Izmed 63 otrok, za katere smo dobili podatke o govornem razvoju po več kot enem letu strokovne pomoči, jih 7,9 % v govo­ru ni napredovalo, 66,67 % jih je napredovalo, a niso dosegali vrstnikov, 25,4 % otrok pa je v govornem razvoju doseglo vrstnike. Najbolj so napredovali otroci s podedovanimi vzroki najmanj pa otroci z motnjami v duševnem razvoju in boleznimi ali poškodbami OŽS. Med vsemi otroki z MGR je bilo 21,8 % nedonošenih otrok in 5,9 % zahirančkov. Najpogostejša vzroka za MGR sta bolezen ali poškodba OŽS in moten duševni razvoj. Kljub večplastnemu zdravljenju doseže vrstnike v govornem razvoju le slaba četrtina otrok, dve tretji­ni otrok pa sicer napreduje, a zdravih vrstnikov ne dohiti. Najboljšo napoved glede govornega razvoja imajo otroci s podedovanimi motnjami, najslabšo pa otroci z boleznimi ali poškod­bami OŽS. Z odkrivanjem in ustrezno obravnavo otrok z MGR bi morali začeti čimprej, po možnosti že v času razvoja govornih središč in poti v osrednjem živčevju.

Avtorji: Kobal Alenka, Kosmač Blaž

Ključne besede: govorne motnje - etiologija, govor zdravljenje, otrok

Citiranje: Med Razgl. 2007; 46: 249–59.


 
Društvo Medicinski razgledi
Korytkova ulica 2
1000 Ljubljana
E [email protected]
T (01) 524 23 56
F (01) 543 70 11


Uradne ure:
PON 7.00 - 8.00
TOR 7.00 - 8.00
SRE ni uradnih ur
ČET 7.00 - 8.00
PET ni uradnih ur

TRR SI56 0201 4005 0652 588
SI64004643
1203401
Pogoji poslovanja spletne trgovine
Facebook
Twitter
LinkedIn
Google+
Podporniki