Spoštovani kupci!
Zaradi prenove spletne strani in prehoda na OJS spletna prodaja trenutno ne dela. Prosim, če sporočite, kaj bi radi kupili, na prodaja@medrazgl.si. Dopišite vaše ime in priimek, naslov ter način plačila (s predračunom, ob povzetju ali z gotovino, če prezvamete gradivo v živo v prostorih uredištva v času uradnih ur).
Hvala za razumevanje!
MENU
Arhiv številk » 2012 » 2 » | Medicinsko področje » Predmeti » Pediatrija »

Atrezija požiralnika – prikaz sedemletnih izkušenj

 
Izvleček:

This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

IZHODIŠČA. Atrezija požiralnika predstavlja skupino prirojenih nepravilnosti, za katere je značilen neprehoden požiralnik, ki mu je običajno pridružena tudi povezava požiralnika s sapnikom – traheoezofagealna fistula. Za opredelitev različnih tipov atrezije požiralnika se najpogosteje uporablja anatomska klasifikacija. Znaki atrezije požiralnika pri novorojenčku so prekomerno slinjenje ter zaletavanje, kašljanje in bruhanje ob poskusih hranjenja. Prisotna je lahko tudi dihalna stiska. Atrezijo požiralnika potrdimo z vstavitvijo želodčne cevke, ki se ustavi v proksimalnem slepem žepu požiralnika ali pa naredi zanko, kar preverimo na rentgenski sliki prsnega koša. Novorojenčka z atrezijo požiralnika po primarni oskrbi in stabilizaciji v inkubatorju premestimo v terciarni kirurški center. Pridružene prirojene nepravilnosti so pogoste. Dokončno zdravljenje atrezije požiralnika je kirurško. Preživetje novorojenčkov z majhnim tveganjem se v razvitih centrih približuje 100%. METODE. Izvedli smo retrospektivno analizo vseh novorojenčkov, operiranih zaradi različnih tipov atrezije požiralnika med letoma 2004 in 2010, ki so bili zdravljeni v Enoti intenzivne terapije Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. REZULTATI. V sedmih letih smo sprejeli in zdravili 34 novorojenčkov z atrezijo požiralnika. Med operacijo smo ugotovili atrezijo požiralnika z distalno traheoezofagealno fistulo v 29 primerih, atrezijo požiralnika s proksimalno in distalno traheoezofagealno fistulo v dveh primerih, atrezijo požiralnika s proksimalno traheoezofagealno fistulo v enem primeru, izolirano atrezijo požiralnika v enem primeru in izolirano traheoezofagealno fistulo v enem primeru. Do premestitve iz Enote intenzivne terapije je preživelo 30 otrok, štirje so umrli. ZAKLJUČKI. Pojavnost atrezije požiralnika v Sloveniji je v skladu s pojavnostjo drugod po svetu. Izstopa nekoliko večja pojavnost atrezije požiralnika s proksimalno in distalno fistulo in med otroki s pridruženimi nepravilnostmi velik delež otrok s koarktacijo aorte. Način operativnega zdravljenja pri nas je enak zdravljenju v tujih centrih, opažamo pa visok delež otrok, ki potrebujejo ponoven kirurški poseg. Preživetje otrok po operaciji atrezije požiralnika v Sloveniji je skladno s podatki tujih centrov.

Avtorji:
Grošelj Grenc Mojca, Vidmar Ivan, Sok Miha

Ključne besede:
atrezija požiralnika, traheoezofagealna fistula, novorojenček, umrljivost

Citiranje:
Med Razgl. 2012; 51: 135–43.
© 2024 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑