SI | EN

DOMOV
UREDNIŠTVO
NAVODILA SODELAVCEM
KONTAKT
TRENUTNA ŠTEVILKA
ARHIV ŠTEVILK
Anatomija
Anesteziologija
Biofizika
Biokemija
Biologija celice
Biomedicinska informatika
Dentalna medicina
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija in eksperimentalna toksikologija
Fizikalna in rehabilitacijska medicina
Fiziologija
Ginekologija in porodništvo
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni
Interna medicina
Kirurgija
Klinični primeri
Medicina dela
Medicinska deontologija s filozofijo
Medicinska psihologija
Mikrobiologija in imunologija
Nevrologija
Nujna medicinska pomoč
Oftalmologija
Onkologija
Ortopedija
Otorinolaringologija
Patologija
Patološka fiziologija
Pediatrija
Psihiatrija
Radiologija
Socialna medicina
Sodna medicina
Toksikologija
Zgodovina medicine
Raziskovalne naloge
Klinična raziskovalna naloga
Predklinična raziskovalna naloga
Sponzorirani članki

Celjenje kostnine čeljustnic po puljenju zob

Izvleček:

Celjenje kostne rane, ki nastane pri puljenju zoba, se konča približno 60 dni po puljenju. Dobro zakostenevanje predstavlja čim bolj ohranjena višina alveolarne kostnine ter podobna gostota novonastale kostnine okolišnji kostnini. V raziskavi smo klinično in rentgenološko ocenili zakostenevanje zobne alveole dva meseca po puljenju. Za analizo višine zakostenevanja alveole smo uporabili geometrijsko analizo za primerjavo dveh rentgenogramov. Rentgenogram zoba pred puljenjem je omogočal merjenje in izračun dvodimenzionalne velikosti nastalega kostnega defekta po puljenju zoba. Na rentgenogramu alveolarnega grebena dva meseca po puljenju zoba smo izmerili dejansko višino novonastale alveolarne kostnine ter jo primerjali z velikostjo pri puljenju nastalega kostnega defekta in zakostenevanje izrazili v odstotkih. Rentgenogram po puljenju smo skenirali in z računalniškim programom izmerili gostoto novonastale kostnine in jo primerjali z gostoto okolišnje kostnine. Povprečno zakostenevanje pri preiskovancih je bilo 87,1 %. Zakostenevanje je najvišje v starosti od 10 do 20 let (97,5 %) ter s starostjo upada. Najslabše zakostenevanje je pri preiskovancih, starih od 61 do 70 let (81,3%). Rezultati zakostenevanja alveole glede na prisotnost sosednjih zob kažejo najboljše zakostenevanje ob prisotnosti obeh sosednjih zob (97,4 %) ter najslabše, ko alveola nima nobenega sosednjega zoba (82,2 %). Glede na vrsto zob smo ugotovili najslabše zakostenevanje v interkaninem sektorju zgornje čeljustnice. Relativna gostota novonastale kostnine je v povprečju 82 % in pada s starostjo z visoko značilnostjo, regresijski količnik je 3,6 x 10⁻⁷. Rezultati raziskave kažejo značilnosti zakostenevanja alveole dva meseca po puljenju glede na višino in gostoto zakostenevanja. Na zakostenevanje primarno starost, stanje obzobnih tkiv ter prisotnost sosednjih zob.

Avtorji: Maja Gluvič, Nataša Ihan Hren

Ključne besede: zob puljenje, rana celjenje, kost regeneracija, zobni lok – radiografija

Citiranje: Med Razgl. 2003; 42: 339–49.


 
Društvo Medicinski razgledi
Korytkova ulica 2
1000 Ljubljana
E [email protected]
T (01) 524 23 56
F (01) 543 70 11


Uradne ure:
PON 7.00 - 8.00
TOR 7.00 - 8.00
SRE ni uradnih ur
ČET 7.00 - 8.00
PET ni uradnih ur

TRR SI56 0201 4005 0652 588
SI64004643
1203401
Pogoji poslovanja spletne trgovine
Facebook
Twitter
LinkedIn
Google+
Podporniki