SI | EN

DOMOV
UREDNIŠTVO
NAVODILA SODELAVCEM
KONTAKT
TRENUTNA ŠTEVILKA
ARHIV ŠTEVILK

UČBENIK (NEFROLOGIJA)
Anatomija
Anesteziologija
Biofizika
Biokemija
Biologija celice
Biomedicinska informatika
Dentalna medicina
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija in eksperimentalna toksikologija
Fizikalna in rehabilitacijska medicina
Fiziologija
Ginekologija in porodništvo
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni
Interna medicina
Kirurgija
Klinični primeri
Medicina dela
Medicinska deontologija s filozofijo
Medicinska psihologija
Mikrobiologija in imunologija
Nevrologija
Nujna medicinska pomoč
Oftalmologija
Onkologija
Ortopedija
Otorinolaringologija
Patologija
Patološka fiziologija
Pediatrija
Psihiatrija
Radiologija
Socialna medicina
Sodna medicina
Toksikologija
Zgodovina medicine
Raziskovalne naloge
Klinična raziskovalna naloga
Predklinična raziskovalna naloga
Sponzorirani članki

Citoprotektivni učinek verapamila pri ishemično in hipoksično okvarjenem izoliranem podganjem srcu

Izvleček:

Na podganjem srcu, izoliranem po Langendorffu, smo primerjali vpliv kalcijevega antagonista verapamila pri dveh modelih okvare srca, lokalni ishemični (podveza arterije interventricularis anterior) in splošni hipoksični (perfuzijska raztopina, nasičena z dušikom). Stopnjo in obsežnost okvar smo ocenjevali z merjenjem aktivnosti laktatne dehidrogenaze v venoznih efluentih iz srca, kontraktilnosti, frekvence utripov, EKG-ja in koronarnega pretoka. Aktivnost laktatne dehidrogenaze v efluentih nam je služila kot pokazatelj ireverzibilne okvare celic. Verapamil je pri obeh modelih okvare statistično značilno zmanjšal sproščanje laktatne dehidrogenaze iz srca, pri hipoksično okvarjenih srcih pa je tudi ugodno vplival na ponovno vzpostavitev kontraktilnosti in na zmanjšanje števila aritmij po reoksigenaciji hipoksičnih src. Hitrost sproščanja laktatne dehidrogenaze je bila v času reperfuzije oz. reoksigenacije pri ishemični in hipoksični okvari pod vplivom vera pamila statistično značilno zmanjšana. Največje vrednosti laktatne dehidrogenaze pri ishemični okvari srca v času reperfuzije so bile 6,3 ± 1,9 kat/g x ml/min ob perfuziji src z verapamilom, oz. 23,6 ± 5,4 kat/g x ml/min brez uporabe verapamila. Pri hipoksični okvari srca pa so bile največje vrednosti laktatne dehidrogenaze v času reoksigenacije 3,6 ± 0,9 kat/g x ml/min ob perfuziji z verapamilom, oz. 8,0 ± 2,4 kat/g x ml/min brez uporabe verapamila. Rezultati naših poskusov kažejo na citoprotektivno delovanje verapamila, ki je bilo izrazitejše pri poskusih z lokalno ishemijo.

Avtorji: Lorbar Mojca, Vesnaver Aleš

Ključne besede: koronarna bolezen, laktatna dehidrogenaza, verapamil, podgane, citoprotektivnost

Citiranje: Med Razgl. 1992; 31: 475–91.
 
Društvo Medicinski razgledi
Korytkova ulica 2
1000 Ljubljana
E [email protected]
T (01) 524 23 56
F (01) 543 70 11


Uradne ure:
PON ni uradnih ur
TOR 7.00 - 8.00
SRE ni uradnih ur
ČET 14.00 - 15.00
PET ni uradnih ur

TRR SI56 0201 4005 0652 588
SI64004643
1203401
Pogoji poslovanja spletne trgovine
Facebook
Twitter
LinkedIn
Google+
Podporniki