This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Pri 14 zdravih prostovoljcih smo preu­čevali učinkovitost nadzora kortikospinalne pro­ge nad spinalnimi motonevroni, ki pripadajo mi­šicam zgornjega uda. Domnevali smo, da je nadzor nad motonevroni distalnih mišic učinko­vitejši. Motorično možgansko skorjo smo draži­li z neinvazivnim električnim in magnetnim dra­ženjem. Odzive posamičnih motoričnih enot smo detektirali v mišicah abduktor mezinca in biceps brahii. Pogostnost odzivanja motoričnih enot na draženje smo prikazali v obliki frekven­čnih histogramov podražljajne verjetnosti pro­ženja. Za obdobja povečane verjetnosti prože­nja smo določili latenčno spremenljivost zapo­rednih odzivov – drget kortikospinalne proge. Z merjenjem njihovih širin smo ocenili trajanje rastočih faz ekscitacijskih postsinaptičnih poten­cialov (EPSP), iz deleža odzivov v prvem obdob­ju pa velikosti le-teh. Motorične enote so se na draženje odzivale v enem ali v več obdobjih po­večane verjetnosti proženja. Velikost drgeta kor­tikospinalne proge je bila statistično neznačilno različna in majhna za obe mišici (za mišico ab­duktor mezinca med 289 in 428 µs, za mišico bi­ceps brahii med 358 in 431 µs). Tudi trajanje ra­stočih faz EPSP je bilo za obe mišici enako (med 1,1 in 1,5 ms). Povprečna velikost EPSP je bi­la za motonevrone mišice abduktor mezinca 5,0 mV, za motonevrone mišice biceps brahii pa 4,7 mV. Razmeroma majhne vrednosti drgeta kortikospinalne proge in kratko trajanje rastočih faz EPSP podpirajo domnevo, da ima pri člove­ku kortikospinalna proga z motonevroni lahko monosinaptičen stik. Približno enake velikosti EPSP kažejo na enako učinkovit sinaptični pre­nos v obeh mišicah. Rezultati raziskave ne pod­pirajo delovne hipoteze o učinkovitejšem nad­zoru kortikospinalne proge nad motonevroni di­stalnih mišic.