SI | EN

DOMOV
UREDNIŠTVO
NAVODILA SODELAVCEM
KONTAKT
TRENUTNA ŠTEVILKA
ARHIV ŠTEVILK
Anatomija
Anesteziologija
Biofizika
Biokemija
Biologija celice
Biomedicinska informatika
Dentalna medicina
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija in eksperimentalna toksikologija
Fizikalna in rehabilitacijska medicina
Fiziologija
Ginekologija in porodništvo
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni
Interna medicina
Kirurgija
Klinični primeri
Medicina dela
Medicinska deontologija s filozofijo
Medicinska psihologija
Mikrobiologija in imunologija
Nevrologija
Nujna medicinska pomoč
Oftalmologija
Onkologija
Ortopedija
Otorinolaringologija
Patologija
Patološka fiziologija
Pediatrija
Psihiatrija
Radiologija
Socialna medicina
Sodna medicina
Toksikologija
Zgodovina medicine
Raziskovalne naloge
Klinična raziskovalna naloga
Predklinična raziskovalna naloga
Sponzorirani članki

Elektrofiziološka ocena vidne poti pri šolskih otrocih: primerjava zdravih otrok in otrok s sumom na optični nevritis

Izvleček:

 

Optični nevritis otrok je trd diagnostič­ni oreh, saj se od klasičnega optičnega nevritisa odraslih razlikuje po atipični klinični sliki, pa tudi po izvidih nekaterih preiskav. Tudi objektiv­nost preiskav, kot so pregled vidnega polja, test po Haitzu in test kontrastne senzitivnosti, je pri otrocih manjša kot pri odraslih. Najobjektivnejše v diagnostiki optičnega nevritisa otrok so elektrofiziološke preiskave. Napravljena je bila prospektivna študija, ki je za­jela vse otroke, ki so bili v zadnjih dveh letih su­mom na optični nevritis napoteni na Očesno kliniko v Ljubljani. Pri vseh smo najprej napra­vili oftalmološki pregled, pregled vidnega polja, test po Haitzu in test kontrastne senzitivnosti, nato pa še elektrofiziološke preiskave: bliskovno in slikovno elektroretinografijo (ERG) ter vid­ne evocirane potenciale (VEP). Rezultate preiskav smo primerjali z rezultati skupine zdra­vih prostovoljcev enake povprečne starosti. Ugotovili smo, da so merila, na podlagi katerih oftalmologi pri otroku posumijo na optični nevri­tis, bistveno zmanjšana ostrina vida, ki je ni mogoče korigirati, čeprav je oftalmološki status ob tem normalen, hiperemija ali slabša omeje­nost papile vidnega živca, relativni aferentni pupilarni defekt, pa tudi težave, nad katerimi to­žijo bolni otroci (megleni vid, dvojne slike, bo­lečina ob premikih zrkel). Rezultati so pokazali, da diagnoze optični nevritis ni mogoče potrditi samo s kliničnim pregledom, posebej če ima otrok še relativno oster vid. Z elektrofiziološkimi meritvami smo pokazali odstopanja od normale le pri 3 otrocih s sumom na optični nevritis. Pri njih je bil ERG (bliskovni in slikovni) normalen, VEP pa so bili zakasnje­ni in znižani. Pri teh treh otrocih suma na optič­ni nevritis nismo ovrgli, zato jih bomo povabili na kontrolni pregled. Pri domnevnem optičnem nevritisu šolskih otrok je potrebna nadvse skrbna diagnostična obde­lava. Klinične oftalmološke in funkcionalne prei­skave so namreč za popolno oceno okvare vidne poti pri otrocih nezadostne, v precejšnji meri subjektivne in premalo napovedne, optični nevri­tis, čeprav ne zelo pogosto, pa v atipični obliki že lahko prvi znanilec nastajajoče multiple sklero­ze. K razjasnitvi diagnostičnih težav lahko pris­pevajo elektrofiziološke preiskave, saj se je izkazalo, da tudi pri otrocih dovolj zanesljivo po- kažejo,raven okvare vidne poti.

Avtorji: Tekavčič Pompe Manca

Ključne besede: optični nevritis- diagnostika, elektroretinografija, evocirani vidni potenciali

Citiranje: Med Razgl. 1999; 38: 367–81.


 
Društvo Medicinski razgledi
Korytkova ulica 2
1000 Ljubljana
E [email protected]
T (01) 524 23 56
F (01) 543 70 11


Uradne ure:
PON ni uradnih ur
TOR 7.00 - 8.00
SRE ni uradnih ur
ČET 14.00 - 15.00
PET ni uradnih ur

TRR SI56 0201 4005 0652 588
SI64004643
1203401
Pogoji poslovanja spletne trgovine
Facebook
Twitter
LinkedIn
Google+
Podporniki