SI | EN

DOMOV
UREDNIŠTVO
NAVODILA SODELAVCEM
KONTAKT
TRENUTNA ŠTEVILKA
ARHIV ŠTEVILK
Anatomija
Anesteziologija
Biofizika
Biokemija
Biologija celice
Biomedicinska informatika
Dentalna medicina
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija in eksperimentalna toksikologija
Fizikalna in rehabilitacijska medicina
Fiziologija
Ginekologija in porodništvo
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni
Interna medicina
Kirurgija
Klinični primeri
Medicina dela
Medicinska deontologija s filozofijo
Medicinska psihologija
Mikrobiologija in imunologija
Nevrologija
Nujna medicinska pomoč
Oftalmologija
Onkologija
Ortopedija
Otorinolaringologija
Patologija
Patološka fiziologija
Pediatrija
Psihiatrija
Radiologija
Socialna medicina
Sodna medicina
Toksikologija
Zgodovina medicine
Raziskovalne naloge
Klinična raziskovalna naloga
Predklinična raziskovalna naloga
Sponzorirani članki

Higiena rok zdravstvenega osebja v intenzivni enoti

Izvleček:

Higiena rok zdravstvenega osebja je najpomembnejši, najenostavnejši in najcenejši ukrep za preprečevanje bolnišničnih okužb. Razkuževanje rok je učinkovitejše, hitrejše in manj ško­dljivo za kožo kot vse druge oblike higiene rok. Zato je razkuževanje nadomestilo umivanje rok v večini sodobnih higienskih navodil kot standardni način higiene, kadar roke niso vid­no onesnažene ali mokre. Z raziskavo smo želeli oceniti dejavnike, ki vplivajo na upoštevanje navodil za higieno rok v intenzivni enoti. Novembra in decembra 2001 smo naključno opa­zovali postopke zdravstvenega osebja v 6 bolniških sobah v intenzivni enoti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. V prvem mesecu raziskave smo upoštevali navodila Kliničnega centra, v drugem mesecu raziskave pa smo higienska navodila poenostavili in poudarili pred­vsem dosledno uporabo alkoholnih razkužil. Zabeležili smo 531 indikacij za higieno rok. V 75 % teh indikacij je zdravstveno osebje izvedlo eno od obeh oblik higiene rok: v 97 % si je roke razkužilo s povprečnim trajanjem postopka 7 sekund, v 3 % pa si je roke umilo s povprečnim trajanjem 11 sekund. Upoštevanje navodil za higieno rok je bilo večje po odstranitvi rokavic (85 %), po neposrednem stiku z bolnikom (89 %) in po stiku z bolnikovimi telesnimi tekoči­nami (100 %), kot med nego čistega in nečistega dela telesa (21 %) ter pred manipulacijo na žilnih in urinskih katetrih (25 %) (p < 0,05). Upoštevanje higiene rok se ni značilno razliko­valo med starostnimi skupinami, spolom in poklici. Po uvedbi spremenjenih higienskih ukrepov se je upoštevanje higiene rok statistično značilno povečalo od 72 % na 82 % (p < 0,05). Upo­števanje higiene rok zdravstvenega osebja je bilo 75 %, kar je boljše kot v večini drugih raziskav. V 97 % indikacij si je osebje roke razkužilo. Higiena rok se je značilno izboljšala po uvedbi poenostavljenih higienskih ukrepov, ki so bili usmerjeni v dosledno razkuževanje rok. Bolj­še upoštevanje higiene rok je sovpadalo z značilnim zmanjšanjem števila prenosov na meticilin odporne bakterije Staphylococcus aureus (MRSA) v naši intenzivni enoti.

Avtorji: Tjaša Grilc, Igor Muzlovič, Matjaž Jereb, Andrej Trampuž

Ključne besede: intenzivno zdravljenje enote, roka umivanje, infekcija navzkrižna, dezinficiensi, Staphylococcus aureus

Citiranje: Med Razgl. 2004; 43: 45–53.


 
Društvo Medicinski razgledi
Korytkova ulica 2
1000 Ljubljana
E [email protected]
T (01) 524 23 56
F (01) 543 70 11


Uradne ure:
PON ni uradnih ur
TOR 7.00 - 8.00
SRE ni uradnih ur
ČET 14.00 - 15.00
PET ni uradnih ur

TRR SI56 0201 4005 0652 588
SI64004643
1203401
Pogoji poslovanja spletne trgovine
Facebook
Twitter
LinkedIn
Google+
Podporniki