This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

V nalogi smo obdelali podatke 44 pacientov, ki so se zdravili z hiposenzibilacijo s čebeljim oziroma osjim strupom. Pri pacientih, ki so med hiposenzibilacijo doživeli naključni pik insekta, smo opazili, da s trajanjem hiposenzibilacije vedno več pacientov na pik reagira le z lokalno reakcijo (60%) ali pa z blažjimi sistemskimi reakcijami. Preučili smo vplive na zaplete in stranske učinke hiposenzibilacije. Ženske imajo med hiposenzibilacijo več zapletov kot moški. Atopiki imajo hujše sistemske reakcije po piku insekta kot neatopiki. Ugotovili smo statistično pomembno razliko v indeksu specifičnih IgE/IgG po 3 letih hiposenzibilacije. V serumski koncentraciji specifičnih IgE in specifičnih IgG (čebele ali ose) statistično pomembne razlike nismo našli. Rezultati raziskave kažejo, da so vrednosti indeksa specifičnih  IgE/IgG pomembnejši pokazatelj učinkovitosti hiposenzibilacije kot spremljanje specifičnih IgE in specifičnih IgG.