SI | EN

DOMOV
UREDNIŠTVO
NAVODILA SODELAVCEM
KONTAKT
TRENUTNA ŠTEVILKA
ARHIV ŠTEVILK

UČBENIK (NEFROLOGIJA)
Anatomija
Anesteziologija
Biofizika
Biokemija
Biologija celice
Biomedicinska informatika
Dentalna medicina
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija in eksperimentalna toksikologija
Fizikalna in rehabilitacijska medicina
Fiziologija
Ginekologija in porodništvo
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni
Interna medicina
Kirurgija
Klinični primeri
Medicina dela
Medicinska deontologija s filozofijo
Medicinska psihologija
Mikrobiologija in imunologija
Nevrologija
Nujna medicinska pomoč
Oftalmologija
Onkologija
Ortopedija
Otorinolaringologija
Patologija
Patološka fiziologija
Pediatrija
Psihiatrija
Radiologija
Socialna medicina
Sodna medicina
Toksikologija
Zgodovina medicine
Raziskovalne naloge
Klinična raziskovalna naloga
Predklinična raziskovalna naloga
Sponzorirani članki

Idiosinkratične in druge reakcije tipa B: teoretični koncepti in klinične značilnosti

Izvleček:

Mnogo zdravil je bilo umaknjenih s trga ali pa je bila njihova raba strogo omejena zaradi pojava nepričakovanih neželenih učinkov, do katerih je prišlo šele v postmarketinški fazi. Kljub temu da so idiosinkratične reakcije (IDR) razmeroma redke (njihova incidenca je 1 na 10.000100.000 bolnikov), so lahko življenje ogrožajoče in torej pomembno povečajo negotovost razvoja novih zdravil. Neželeni učinki tipa B, med njimi tudi IDR, lahko prizadenejo skoraj kateri koli organ, najpogostejše tarče pa so koža, jetra in krvne celice. Medtem ko nekatera zdravila povzročajo IDR, omejene na posamezen organ, druga pogosteje sprožijo IDR s prizadetostjo več organov. Klinične značilnosti kažejo, da je v poteku IDR vedno na nek način vključen imunski sistem in da obstajajo trdni dokazi, da je večina IDR povezanih s tvorbo reaktivnih presnovkov zdravil. Toda nepredvidljiva narava IDR praktično onemogoča izvedbo prospektivnih študij pri človeku, poleg tega pa obstaja le nekaj uporabnih živalskih modelov, ki služijo za mehanistične raziskave. V tem preglednem članku opisujemo predlagane molekularne mehanizme IDR, to je celično okvaro zaradi kovalentne vezave reaktivnih presnovkov zdravil na celične proteine, aktivacijo imunskega odziva bodisi posredno ob tvorbi haptensko-beljakovinskih kompleksov ali neposredno zaradi vezave zdravilnih učinkovin ali njihovih presnovkov na imunske receptorje ter vlogo t. i. nevarnostnih signalov pri tem. Poleg tega so na kratko predstavljene metode, ki se uporabljajo za oceno bioaktivacijskega potenciala novih spojin.

Avtorji: Kristanc Luka, Sollner Dolenc Marija

Ključne besede: idiosinkratične reakcije, reaktivni presnovki, bioaktivacija, detekcijske metode

Citiranje: Med Razgl. 2017; 56 (3): 305–22.
 
Društvo Medicinski razgledi
Korytkova ulica 2
1000 Ljubljana
E [email protected]
T (01) 524 23 56
F (01) 543 70 11


Uradne ure:
PON ni uradnih ur
TOR 7.00 - 8.00
SRE ni uradnih ur
ČET 14.00 - 15.00
PET ni uradnih ur

TRR SI56 0201 4005 0652 588
SI64004643
1203401
Pogoji poslovanja spletne trgovine
Facebook
Twitter
LinkedIn
Google+
Podporniki