Spoštovani kupci!
Zaradi prenove spletne strani in prehoda na OJS spletna prodaja trenutno ne dela. Prosim, če sporočite, kaj bi radi kupili, na prodaja@medrazgl.si. Dopišite vaše ime in priimek, naslov ter način plačila (s predračunom, ob povzetju ali z gotovino, če prezvamete gradivo v živo v prostorih uredištva v času uradnih ur).
Hvala za razumevanje!
MENU
Arhiv številk » 2015 » 3 » | Medicinsko področje » Predmeti » Interna medicina »

Negativni učinki intenzivnega športa na prebavila

 
Izvleček:

This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Število ljudi, tudi rekreativnih športnikov, ki se udeležuje tekaških in kolesarskih preizkušenj na velike razdalje, narašča. Raziskave so pokazale, da ima ob tem 30–90% udeležencev enega od gastrointestinalnih simptomov. Pogostost simptomov se močno poveča pri intenzivnosti vadbe nad 70% maksimalne porabe kisika, precej manj jih je pri zmernem rekreativnem udejstvovanju. Najpogostejši simptomi so regurgitacija, zgaga, trebušne bolečine in krči, siljenje na potrebo, driska, napihnjenost, vetrovi in krvavitve iz prebavil. Najpomembnejši vzrok za njihov nastanek je zmanjšan pretok krvi skozi splanhnično žilje zaradi preusmeritve krvi v mišice, ki vodi v ishemijo prebavil. Ishemija prebavil je fiziološki odgovor organizma na intenzivno športno aktivnost in se je ne da preprečiti. Če traja dolgo, vodi v okvare črevesne stene, povečanje prepustnosti črevesne sluznice s posledično endotoksemijo, vnetjem, zmanjšano odpornostjo pred želodčno kislino in prebavnimi encimi, nastajanjem razjed in v skrajnem primeru ishemično nekrozo. K nastanku poškodb prebavil in simptomov prispevajo tudi mehanski vzroki, dehidracija, neustrezna prehrana in jemanje nekaterih zdravil, predvsem nesteroidnih antirevmatikov. Čeprav poškodb in simptomov ne moremo povsem preprečiti, lahko verjetnost nastanka do določene mere zmanjšamo s postopnim privajanjem prebavil na uživanje hrane in pijače ob dolgotrajni športni aktivnosti; dobro hidracijo; primerno prehrano, ki temelji na zmanjšanju vnosa snovi, ki se slabše resorbirajo, kot so laktoza, fruktoza in vlaknine; ustreznim vnosom lahko prebavljivih ogljikovih hidratov ter z jemanjem zaviralcev protonske črpalke neposredno pred športno aktivnostjo. Proučujejo se tudi morebitni koristni učinki maščob, snovi, ki vplivajo na nastanek vazodilatatornega mediatorja dušikovega oksida (glutamin, arginin, citrulin, nitrati in nitriti) in probiotikov.

Avtorji:
Emeršič Luka, Galič Lucija, Orel Rok

Ključne besede:
šport, ishemija, prebavila, prehrana

Citiranje:
Med Razgl. 2015; 54 (3): 413–21

Prenos PDF >>
© 2024 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑