This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Nevroleptični maligni sindrom je redek, a življenjsko nevaren zaplet zdravljenja z nevroleptiki in drugimi psihotropnimi snovmi. Na osnovi pregleda literature avtorji opisujejo pogostnost motnje in razpravljajo o možnih vzrokih. Večina podatkov kaže na vpletenost dopamina in drugih nevromediatorjev v nastanek nevroleptičnega malignega sindroma. Dejavniki tveganja so prejšnje epizode sindroma, dehidracija, psihofizični nemir, večji odmerki in parenteralno dajanje nevroleptikov. Nevroleptični maligni sindrom je pogostejši tudi pri bolnikih z organsko okvaro možganov ter pri tistih, ki prejemajo litij. Diagnozo nevroleptičnega malignega sindroma določajo zvišana telesna temperatura, mišična okorelost, motnje zavesti in motnje delovanja avtonomnega živčevja, ki se pojavijo ob zdravljenju s psihotropnimi zdravili. Če ni zapletov, traja sindrom navadno 7–10 dni. Nevroleptični maligni sindrom zdravimo na oddelku za intenzivno zdravljenje predvsem s splošnimi ukrepi in pri težjih oblikah tudi z dopaminskimi agonisti in dantrolenom. Ob ustreznem zdravljenju se je smrtnost v zadnjih letih po podatkih iz literature zmanjšala s 25 % na 10 %.