SI | EN

DOMOV
UREDNIŠTVO
NAVODILA SODELAVCEM
KONTAKT
TRENUTNA ŠTEVILKA
ARHIV ŠTEVILK
Anatomija
Anesteziologija
Biofizika
Biokemija
Biologija celice
Biomedicinska informatika
Dentalna medicina
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija in eksperimentalna toksikologija
Fizikalna in rehabilitacijska medicina
Fiziologija
Ginekologija in porodništvo
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni
Interna medicina
Kirurgija
Klinični primeri
Medicina dela
Medicinska deontologija s filozofijo
Medicinska psihologija
Mikrobiologija in imunologija
Nevrologija
Nujna medicinska pomoč
Oftalmologija
Onkologija
Ortopedija
Otorinolaringologija
Patologija
Patološka fiziologija
Pediatrija
Psihiatrija
Radiologija
Socialna medicina
Sodna medicina
Toksikologija
Zgodovina medicine
Raziskovalne naloge
Klinična raziskovalna naloga
Predklinična raziskovalna naloga
Sponzorirani članki

Obravnavanje bolnikov z možgansko kapjo na terenu

Izvleček:

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti in vodilni vzrok invalidnosti med odraslimi, smrtnost v akutni fazi pa je več kot 20%. Ishemična možganska kap predstavlja najpogostejšo (> 80 %) obliko možganske kapi. Uspešno zdravljenje možganske kapi se začne s prepoznavo simptomov in znakov bolezni in pomeni stanje medicinske nujnosti, podobno kot je to pri akutnem srčnem infarktu ali hudi poškodbi. Pomembno je tudi, da po nastanku urgentne situacije zdravnik spozna, da ima bolnik možgansko kap. Poskrbimo, dabolnik ni vitalno ogrožen in napravimo nevrološko oceno stanja ter po potrebi tudi terapevrsko ukrepamo. Treba je tudi oceniti, ali gre morda za kakšen drug vzrok zožanja zavesti, npr. poškodbo glave, zastrupitev z drogami,zdravili, stanje po epileptičnem napadu ali presnovno motnjo. Uspešnost zdravljenja možganske kapi je odvisna od hitrega ukrepanja. Pri ishemični možganski kapi je časovno okno za zdravljenje s trombolitičnimi zdravili omejeno na prvih nekaj ur po nastanku možganske kapi. Tudi pri drugihoblikah možganske kapi (znotrajmožganske krvavitve, popoškodbene krvavitve, subarahnoidna kvavitev) je potrebna čimprejšnja bolnišnična obravnava.

Avtorji: Švigelj Viktor

Ključne besede: cerebrovaskularne motnje, urgentne medicinske službe

Citiranje: Med Razgl. 2002; 41: 201–10.


 
Društvo Medicinski razgledi
Korytkova ulica 2
1000 Ljubljana
E [email protected]
T (01) 524 23 56
F (01) 543 70 11


Uradne ure:
PON 7.00 - 8.00
TOR 7.00 - 8.00
SRE ni uradnih ur
ČET 7.00 - 8.00
PET ni uradnih ur

TRR SI56 0201 4005 0652 588
SI64004643
1203401
Pogoji poslovanja spletne trgovine
Facebook
Twitter
LinkedIn
Google+
Podporniki