SI | EN

DOMOV
UREDNIŠTVO
NAVODILA SODELAVCEM
KONTAKT
TRENUTNA ŠTEVILKA
ARHIV ŠTEVILK
Anatomija
Anesteziologija
Biofizika
Biokemija
Biologija celice
Biomedicinska informatika
Dentalna medicina
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija in eksperimentalna toksikologija
Fizikalna in rehabilitacijska medicina
Fiziologija
Ginekologija in porodništvo
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni
Interna medicina
Kirurgija
Klinični primeri
Medicina dela
Medicinska deontologija s filozofijo
Medicinska psihologija
Mikrobiologija in imunologija
Nevrologija
Nujna medicinska pomoč
Oftalmologija
Onkologija
Ortopedija
Otorinolaringologija
Patologija
Patološka fiziologija
Pediatrija
Psihiatrija
Radiologija
Socialna medicina
Sodna medicina
Toksikologija
Zgodovina medicine
Raziskovalne naloge
Klinična raziskovalna naloga
Predklinična raziskovalna naloga
Sponzorirani članki

Ocena sevalne obremenjenosti ljudi pri nas in v svetu

Izvleček:

Primerjalno je ocenjena letna in življenjska nepoklicna sevalna obremenjenost slovenskega prebivalca za 21 % večja od svetovne, kar pomeni večje tveganje nastanka stohastičnih učin­kov. V življenjski dobi 70 let tako pri slovenskem kot pri svetovnem prebivalcu obstaja statistično dokazljiva zveza med efektivno dozo in nastankom raka. Ob normalnem obratovanju nuklearke pri nas, kot tistih v svetu, je med obratovalno dobo njihov vpliv na nastanek sto­hastičnih učinkov pri okolnem prebivalstvu statistično nedokazljiv, ne pa izključen, vendar pa zelo malo verjeten, tako da ne opravičuje predčasnega zapiranja jedrskih elektrarn. Pri­merjalno sta sevalna obremenjenost in tveganje stohastičnih učinkov pri prebivalcu v okolici Nuklearne elektrarne Krško (NEK) na ravni svetovnega povprečja. Vpliv Rudnika Žirovski vrh (RŽV) v življenski dobi okolnega prebivalstva na nastanek stohastičnih učinkov je stati­stično nedokazljiv, ni pa izključen. V skladu s še veljavno zakonodajo o varstvu pred sevanji bivše SFRJ je nujno sprotno spremljanje in vpisovanje prejetih doz sevanja od medicinskih virov v posebni pregledni kartonček (knjižica ali dodatek k zdravstveni knjižici). Pri poklic­no izpostavljenih delavcih bi se posebej v kartonček vpisovale poklicno in nepoklicno prejete doze ionizirnega sevanja (IS).

Dosedanjo individualno dozimetrijo bo treba izpopolniti tako, da bodo resnično možni izračuni efektivnih doz IS.

V RS je treba vzpostaviti računalniško podprt republiški pregled virov IS ter poklicno in nepoklicno umetno obsevanih ljudi za individualno in epidemiološko spremljanje njihove zdravstvene ogroženosti.

Avtorji: Črnivec Rajko

Ključne besede: sevanje monitoring, sevanje učinki, Slovenija

Citiranje: Med Razgl. 2000; 39: 419−27.


 
Društvo Medicinski razgledi
Korytkova ulica 2
1000 Ljubljana
E [email protected]
T (01) 524 23 56
F (01) 543 70 11


Uradne ure:
PON ni uradnih ur
TOR 7.00 - 8.00
SRE ni uradnih ur
ČET 14.00 - 15.00
PET ni uradnih ur

TRR SI56 0201 4005 0652 588
SI64004643
1203401
Pogoji poslovanja spletne trgovine
Facebook
Twitter
LinkedIn
Google+
Podporniki