This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

V kolčnem sklepu pogosto pride do degeneracije sklepnega hrustanca idiopatsko (primarna artroza). V primerih z znano patogenezo (sekundarna artroza) pa do degeneracije sklepnega hrustanca najpogosteje pride zaradi mehaničnih deformacij kosti, ki sodelujejo v sklepu. Takšne mehanične deformacije označujemo kot displazijo kolka. Pri odločanju o načinu zdravljenja se upoštevajo klinične, anatomske in biomehanske razmere v kolku, za ocenjevanje slednjih se je kot pomemben parameter v klinični praksi uveljavil Wibergov kot lateralnega pokritja kolčne glavice. V tem delu predlagamo, da je za displastične kolke značilna neugodna porazdelitev tlačne napetosti v kolčni plasti. Z matematičnim modelom ugotavljamo, kateri geometrijski parametri okolčja poleg Wibergovega kota tudi vplivajo na porazdelitev tlačne napetosti po obremenjeni površini kolka. Na tej osnovi predlagamo metodo za ocenjevanje omenjenih parametrov iz standardnih antero-posteriornih rentgenskih posnetkov. Predlagano metodo preizkusimo na ilustrativnih primerih preiskovancev z majhnim kotom lateralnega pokritja kolčne glavice, ki kljub temu nimajo kliničnih težav. Analizirali smo matematični model za določanje tlačnih napetosti v kolčni plasti pri stoji na eni nogi. V okviru tega modela smo določili parametre, ki vplivajo na vrednosti tlačnih napetosti v kolčni plasti pri različnih oblikah stegnenice in okolčja. Preiskali smo 411 standardnih antero-posteriornih rentgenskih posnetkov preiskovancev z zdravimi kolki in izmed teh izbrali preiskovance, ki so imeli Wibergov kot v zdravem kolku manjši od 30°. Za vsakega od izbranih preiskovancev smo z matematičnim modelom izračunali vrednosti tlačnih napetosti v kolčnem sklepu. Pri ocenjevanju kolčne displazije so pomembni: polmer krogle r, ki se prilega kolčni sklepni površini, velikost rezultantne kolčne sklepne sile R ter parameter funkcionalni kot pokritja kolčne glavice, ki ga v tem delu prvič predlagamo in je enak vsoti Wibergovega kota in polarnega kota nagiba kolčne sile R glede na navpičnico. Nadalje smo ugotovili, da v populaciji ljudi z zdravimi kolki relativno redko najdemo kolke z majhnim Wibergovim kotom. Od preiskanih 411 je 9 preiskovancev imelo kot manjši od 30°, od teh je bil pri 4 preiskovancih manjši ali enak 20°. Za 5 izmed omenjenih 9 preiskovancev smo lahko izračunali, da so pri njih vrednosti tlačnih napetosti v kolčni plasti primerljive z in vivo izmerjeno referenčno vrednostjo, kar pripisujemo vplivu ugodne geometrije okolčja in nizke telesne teže. Funkcionalni kot pokritja kolčne glavice, polmer kolčne sklepne površine r in velikost kolčne sile R so parametri, ki jih je z relativno enostavno metodo mogoče izmeriti iz standardnega antero-posteriornega rentgenskega posnetka in zato lahko služijo kot pomemben dejavnik pri ocenjevanju kolčne displazije v klinični praksi. Njihova vloga je še posebej pomembna pri mejnih vrednostih Wibergovega kota, kjer lahko večji nagib kolčne sile R, velik polmer kolčne sklepne površine in majhna telesna teža kompenzirajo neugodno lateralno pokritje.