SI | EN

DOMOV
UREDNIŠTVO
NAVODILA SODELAVCEM
KONTAKT
TRENUTNA ŠTEVILKA
ARHIV ŠTEVILK

UČBENIK (NEFROLOGIJA)
Anatomija
Anesteziologija
Biofizika
Biokemija
Biologija celice
Biomedicinska informatika
Dentalna medicina
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija in eksperimentalna toksikologija
Fizikalna in rehabilitacijska medicina
Fiziologija
Ginekologija in porodništvo
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni
Interna medicina
Kirurgija
Klinični primeri
Medicina dela
Medicinska deontologija s filozofijo
Medicinska psihologija
Mikrobiologija in imunologija
Nevrologija
Nujna medicinska pomoč
Oftalmologija
Onkologija
Ortopedija
Otorinolaringologija
Patologija
Patološka fiziologija
Pediatrija
Psihiatrija
Radiologija
Socialna medicina
Sodna medicina
Toksikologija
Zgodovina medicine
Raziskovalne naloge
Klinična raziskovalna naloga
Predklinična raziskovalna naloga
Sponzorirani članki

Odprto ovalno okno

Izvleček:

Odprto ovalno okno je ostanek embrionalne povezave med preddvoroma in je pogosta
najdba v populaciji. Večinoma je klinično nemo in ga odkrijemo naključno, lahko pa se klinično
izrazi kot prehodni ishemični napad, možganska kap, migrena z avro, redkeje pa
tudi kot dekompresijska bolezen, periferna embolija ter sindrom platipneja in ortodeoksija.
Strukturi, ki lahko spremljata odprto ovalno okno, sta anevrizma preddvornega pretina
in Evstahijeva valvula. Njuna prisotnost je pogosto povezana z večjim desno-levim
spojem skozi ovalno okno, močneje izraženimi simptomi in oteženim perkutanim zapiranjem
ovalnega okna. Za diagnostiko odprtega ovalnega okna uporabljamo ehokardiografijo
in transkranialno doplersko preiskavo. Transezofagealna ehokardiografija je zaradi
svoje velike občutljivosti in specifičnosti zlati standard za diagnostiko. Je edina preiskava,
s katero ne prikažemo le prehoda kontrasta, temveč tudi značilnosti ovalnega okna
in okolnih struktur, zato jo moramo vedno opraviti pred odločitvijo o perkutanem zapiranju
odprtega ovalnega okna. Odprto ovalno okno je velikokrat naključna najdba in primarna
zaščita v takem primeru ni indicirana. Sekundarna zaščita, ki zajema zdravljenje z zdravili
ali perkutano zapiranje odprtega ovalnega okna, je indicirana pri bolnikih z dokazano kriptogeno
možgansko kapjo, s ponavljajočimi se prehodnimi ishemičnimi napadi ter s periferno
embolijo. Perkutano zapiranje pomembno ne zmanjša tveganja v primerjavi z zdravljenjem
z zdravili, od njega pa imajo večjo korist izbrani mlajši bolniki z velikim tveganjem za
ponovitev emboličnega dogodka.

Avtorji: Škafar Mojca, Prokšelj Katja

Ključne besede: : odprto ovalno okno, paradoksna embolija, možganska kap, migrena, transezofagealna ehokardiografija, perkutano zapiranje

Citiranje: Med Razgl. 2015; 54 (3): 359–68.

 
Društvo Medicinski razgledi
Korytkova ulica 2
1000 Ljubljana
E [email protected]
T (01) 524 23 56
F (01) 543 70 11


Uradne ure:
PON ni uradnih ur
TOR 7.00 - 8.00
SRE ni uradnih ur
ČET 14.00 - 15.00
PET ni uradnih ur

TRR SI56 0201 4005 0652 588
SI64004643
1203401
Pogoji poslovanja spletne trgovine
Facebook
Twitter
LinkedIn
Google+
Podporniki