This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Opisane so topografske in klinične značilnosti okvar hrbtenjače, ki jih povzročajo poškodbe in različne bolezni. Klinična lokalizacija okvar je oprta na poznavanje anatomije in fiziologije. Poudarjene so klinične značilnosti sistemske prizadetosti posameznih prog, bolezenskih procesov, ki izvirajo znotraj hrbtenjače (intramedularni) in izven nje (ekstramedularni) in popolnih ter delnih prečnih okvar hrbtenjače. Prečne okvare povzročajo popolne ali delne ohromitve vseh ali le spodnjih udov, z izgubo senzibilnosti pod ravnijo okvare in prizadetostjo križničnih funkcij. Kronične okvare nad hrbtenjačno konico spremljajo pojavi spastičnosti. Klinični znaki segmentne prizadetosti kažejo višino hrbtenjačne okvare. Opisane so značilnosti kliničnih sindromov, ki so odvisni od višine okvare in mesta prizadetosti.