This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Vloga perkutanih posegov se je v zadnjem desetletju povečala predvsem zaradi tehnološkega razvoja aparatur za slikovni nadzor in sodobne materialne opreme, kar je bistveno prispevalo k varnejšemu, natančnejšemu in učinkovitejšemu izvajanju posegov na mišično-kostnem sistemu. Perkutane diagnostične posege izvajamo predvsem za etiološko opredelitev kostnih ali mehkotkivnih patoloških sprememb. Najpomembnejši diagnostični minimalno invazivni poseg je perkutana biopsija kostnih in mehkotkivnih struktur, s katero želimo postaviti dokončno diagnozo bolezni. Namen novejših terapevtskih tehnik ablacije je izvajanje paliativnega ali kurativnega zdravljenja kostnih tumorskih ali tumorjem podobnih sprememb. Najpogosteje se srečujemo s paliativnim zdravljenjem kostnih zasevkov. Največkrat gre za zasevke karcinoma prostate, pljuč, ledvic in ščitnice. Vodilni klinični simptom pri teh bolnikih je bolečina, ki je težko obvladljiva in močno vpliva na zmanjšanje kakovosti življenja pri že tako ogroženi skupini bolnikov. Pomemben zaplet je pojav patološkega zloma, kar najpogosteje zasledimo na vretencih hrbtenice ali dolgih kosteh. Perkutane ablacije benignih tumorskih ali tumorjem podobnih sprememb se izvajajo predvsem pri spremembah, ki povzročajo simptomatiko in so klinično pomembne. Standardne metode zdravljenja vključujejo radioterapijo, kirurško zdravljenje in kombinirano medikamentozno terapijo. Novejše tehnike perkutane ablacije tumorskih sprememb na mišično-kostnem sistemu ponujajo dodatno možnost izvajanja manj invazivne terapije ob obstoječih standardnih metodah in pomembno prispevajo k zdravljenju.