Spoštovani kupci!
Zaradi prenove spletne strani in prehoda na OJS spletna prodaja trenutno ne dela. Prosim, če sporočite, kaj bi radi kupili, na prodaja@medrazgl.si. Dopišite vaše ime in priimek, naslov ter način plačila (s predračunom, ob povzetju ali z gotovino, če prezvamete gradivo v živo v prostorih uredištva v času uradnih ur).
Hvala za razumevanje!
MENU
Arhiv številk » 2001 » 4 » | Medicinsko področje » Predmeti » Interna medicina » Medicinsko področje » Raziskovalne naloge » Klinična raziskovalna naloga »

Pomen klinične ocene bolnika z nestabilno angino pektoris med stenokardijo za napoved poteka bolezni

 
Izvleček:

This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Nestabilna angina pektoris (NAP) in njej zelo podobno stanje, miokardni infarkt brez dviga veznice ST (NSTEMI), sta akutni obliki koronarne srene bolezni. Ocena tveganja za zaplete bolezni ima pomembno vlogo pri odločanju za način zdravljenja. Tveganje se določa pred­vsem na osnovi značilnih sprememb v elektrokardiogramu in biokemičnih označevalcev poškodbe srčne mišice. Nekatere raziskave so v oceno tveganja vključile klinične značilnosti teh bolnikov, nobena pa ni upoštevala stanja med stenokardijo. Namen naloge je bil ovred­notiti pomen kliničnih spremenljivk med stenokardijo za napoved zapletov bolezni. Postavili smo hipotezo, da klinična slika bolnika z NAP/NSTEMI med stenokardijo napoveduje zaple­te bolezni do odpusta iz bolnišnice. Retrospektivno smo analizirali bolnike, ki so bili v obdobju med januarjem 1996 in decembrom 1999 sprejeti na Center za intenzivno inter­no medicino s sprejemno diagnozo NAP/NSTEMI. Klinično sliko smo opisali s štirimi spremenljivkami: starost bolnika, trajanje stenokardije ter sistolični krvni tlak in srčna frek­venca med stenokardijo. Povezanost teh spremenljivk z zapleti bolezni (smrt, akutni miokardni infarkt, nujni revaskularizacijski poseg) do odpusta iz bolnišnice smo preverjali z analizo variance in multiplo logistično regresijo. V raziskavo smo vključili 192 bolnikov, sta­rih od 40 do 96 let. Med zdravljenjem v bolnišnici je 7 (3,6 %) bolnikov umrlo, 16 (8,3 %) jih je doživelo akutni miokardni infarkt, pri 82 (42,7 %) pa je bil potreben nujni revaskulariza- cijski poseg. Smrt bolnika pred odpustom iz bolnišnice je bila pomembno povezana s sistoličnim krvnim tlakom (p = 0,01) in s srčno frekvenco (p < 0,001) med stenokardijo. Z akut­nim miokardnim infarktom in nujnim revaskularizacijskim posegom ni bila povezana nobena klinična spremenljivka. Nizek sistolični krvni tlak in visoka srčna frekvenca med ste- nokardijo napovedujeta večjo verjetnost smrti pred odpustom iz bolnišnice. Pri odločanju za invazivnejši način zdravljenja teh bolnikov je zato poleg uveljavljenih meril smiselno upo­števati tudi sistolični krvni tlak in srčno frekvenco med stenokardijo.

Avtorji:
Bajuk Katica, Studen Polona

Ključne besede:
angina pektoris nestabilna, miokardni infarkt, prognoza, krvni pritisk, srčna frekvenca, elektrokardiografija, hospitalizacija

Citiranje:
Med Razgl. 2001; 40: 367−82.

Prenos PDF >>
© 2024 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑