This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

V naši nalogi smo skušali odgovoriti na naslednja vprašanja: – ali je interval QTc daljši pri bolnikih s svežim srčnim infarktom (SSI), ki imajo ultrazvočno ugotovljen večji indeks prizadetosti gibljivosti sten levega prekata (IGLP), – ali so bolniki z daljšim intervalom QTc nagnjeni k pogostejšim in kompleksnejšim prekatnim motnjam srčnega ritma, – ali so bolniki z ultrazvočno ugotovljeno hujšo prizadetostjo gibljivosti sten levega prekata nagnjeni k pogostejšim in kompleksnejšim prekatnim motnjam srčnega ritma. Pri 40 bolnikih s 4 dni starim srčnim infarktom smo ocenjevali gibljivost sten levega prekata in merili dolžino intervala QTc v standardnih EKG odvodih, ki so ustrezali mestu srčnega infarkta. Hkrati smo snemali tudi 24-urni EKG in ga ocenjevali po Lownovi razvrstitvi. Ugotovili smo, da obstaja dobra odvisnost med IGLP in dolžino intervala OTc v elektrokardiografskem odvodu, ki ustreza lokalizaciji SSI (r = 0,75; p < 0,001), predvsem pri skupini bolnikov s sprednjestenskim infarktom (r = 0,94; p< 0,001). IGLP je bil večji pri bolnikih z večjo stopnjo (Loven 3–5) prekatne ektopične aktivnosti (p < 0,05). Med dolžino intervala QTc in stopnjo prekatne ektopične aktivnosti nismo našli statistične povezave. Sklepamo, da sta dolžina intervala QTc in prekatna ektopična aktivnost lahko pokazatelja okvarjene gibljivosti, in s tem sistolne funkcije levega prekata. Podaljšan QTc inteval pa ne napoveduje hujših prekatnih motenj srčnega ritma.