This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Možganskožilne bolezni so po pogostnosti v razvitih deželah kot tudi v Sloveniji tretji vzrok smrti in najpogostejši vzrok invalidnosti. Epidemiološke raziskave kažejo, da je možno s pre­ventivnimi akcijami pomembno zmanjšati pojavnost možganskožilnih bolezni. V Sloveniji opažamo premik teh bolezni v starejše obdobje, a še vedno tudi težje oblike bolezni pri mladih, ki so popolnoma zanemarili zdrav način življenja. Glavni dejavniki tveganja za možganskožil­ne bolezni so isti kot dejavniki tveganja za aterosklerozo in ishemično bolezen srca z dodatkom, da so bolezni srca same po sebi tudi dejavnik tveganja. Cilji, metode dela in tudi priporočila primarne preventive možganskožilne bolezni so enaki kot pri preventivi ishemične bolezni srca.

Predvsem je trebna v celotni populaciji spremeniti življenjski slog, oceniti ogroženost posamez­nih skupin in energično odstranjevati dejavnike tveganja. Priporočamo tudi postmenopavzalno nadomeščanje estrogenov in antikoagulantno zaščito pri nekaterih srčnih boleznih. Sekundar­na preventiva možganskožilnih bolezni zahteva ukrepe, ki so usmerjeni v spremembo življenjskega sloga, v zdravljenje dejavnikov tveganja in v specifične ukrepe, kot so antiagregacijsko, antikoagulantno, kirurško in radiointervencijsko zdravljenje. V članku so navedene najnovejše smernice za primarno in sekundarno preprečevanje možganskožilnih bolezni.