SI | EN

DOMOV
UREDNIŠTVO
NAVODILA SODELAVCEM
KONTAKT
TRENUTNA ŠTEVILKA
ARHIV ŠTEVILK
Anatomija
Anesteziologija
Biofizika
Biokemija
Biologija celice
Biomedicinska informatika
Dentalna medicina
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija in eksperimentalna toksikologija
Fizikalna in rehabilitacijska medicina
Fiziologija
Ginekologija in porodništvo
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni
Interna medicina
Kirurgija
Klinični primeri
Medicina dela
Medicinska deontologija s filozofijo
Medicinska psihologija
Mikrobiologija in imunologija
Nevrologija
Nujna medicinska pomoč
Oftalmologija
Onkologija
Ortopedija
Otorinolaringologija
Patologija
Patološka fiziologija
Pediatrija
Psihiatrija
Radiologija
Socialna medicina
Sodna medicina
Toksikologija
Zgodovina medicine
Raziskovalne naloge
Klinična raziskovalna naloga
Predklinična raziskovalna naloga
Sponzorirani članki

Preživetje v primeru snežnih plazov – načini zdravljenja, tehnike samoreševanja in varnostna oprema za smučarje po neoznačenih progah

Izvleček:

Srednja vrednost letne stopnje umrljivosti zaradi snežnih plazov, ki so bili beleženi v 17 drža­vah ICAR od leta 1981 do leta 1998, je bila 146. Švicarski podatki navajajo stopnjo umrljivosti 52,4 % pri popolnoma zasutih osebah, v primerjavi s 4,2 % pri delno zasutih ali nezasutih ose­bah (n = 1.886). Verjetnost preživetja pri popolnoma zasutih osebah na odprtih predelih (n = 638) upade z 91 % 18 minut po plazu na 34 % 35 minut po plazu (akutna zadušitev ponesrečen­ca, če ni zračnega žepa), potem pa ostaja precej stalna do drugega padca po 90 minutah (latentna faza za ponesrečence z zračnim žepom). Prelomna točka krivulje verjetnosti preživetja pri 35 minutah kaže na to, da ponesrečenci, ki so popolnoma zasuti pod snežnim pla­zom, ne morejo preživeti dlje kot 35 minut brez zračnega žepa. Prospektivna, randomizirana študija pri prostovoljcih (28 testov), ki so dihali v umeten zračni žep (s prostornino 1 l ali 2 l) v snegu, je pokazala da je obkrajna nasičenost s kisikom SpO2 upadla iz srednje vrednosti 99 % na 88 % (p < 0,001) v 4 minutah. Tlak ogljikovega dioksida na koncu izdiha se je povečal iz srednje vrednosti 38 na 51 mmHg (p < 0,001), s posledično respiratorno acidozo. Sklepamo, da je stopnja hipoksije po zasutju v plazu odvisna od prostornine zračnega žepa, gostote sne­ga in neznanih osebnih značilnosti posameznika, vendar je daljše preživetje možno že z majhnim zračnim mehurčkom. Kombinacija hipoksije, hiperkapnije in hipotermije pri osebah, zasu­tih pod plazom z zračnim žepom in s prostimi dihalnimi potmi, se imenuje »sindrom trojnega H«. Uvajajo se standardizirane smernice za reševanje ponesrečencev izpod plazov na tere­nu. Strategija reševanja je odvisna predvsem od dolžine zasutosti pod snegom, temperature jedra ponesrečenca in prisotnosti zračnega žepa. Če je bil ponesrečenec zasut manj kot 35 minut, je njegovo preživetje odvisno od preprečevanja zadušitve s hitrim izkopom in takojšnjim sproščanjem dihalnih poti ter s kardiopulmonalnim oživljanjem za nezavestne ponesrečen­ce s spontanim dihanjem. Če je bil ponesrečenec zasut pod plazom dlje kot 35 minut, postane najbolj pomemben boj proti hipotermiji. Obvezen je torej previden izkop, snemanje EKG in spremljanje temperature jedra ter toplotna izolacija. Ponesrečence, ki se ne odzivajo, je tre­ba intubirati. Ce smo izključili očitno smrtne poškodbe, je treba vse ponesrečence izpod plazu, ki so imeli zračni žep in proste dihalne poti, a so v hipotermiji in brez pulza, zdraviti opti­mistično (temperatura jedra < 32 °C, [89.6 °F]). Skušamo jih ogreti v specialistični enoti z opremo za kardiopulmonalni obvod.

Avtorji: Hermann Brugger

Ključne besede:

Citiranje: Med Razgl. 2004; 43: 303–11.


 
Društvo Medicinski razgledi
Korytkova ulica 2
1000 Ljubljana
E [email protected]
T (01) 524 23 56
F (01) 543 70 11


Uradne ure:
PON 7.00 - 8.00
TOR 7.00 - 8.00
SRE ni uradnih ur
ČET 7.00 - 8.00
PET ni uradnih ur

TRR SI56 0201 4005 0652 588
SI64004643
1203401
Pogoji poslovanja spletne trgovine
Facebook
Twitter
LinkedIn
Google+
Podporniki