This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Namen raziskave je prepoznava psihosocialnih dejavnikov tveganja pri mladostnikih z epilep­sijo in primerjava le-teh pri zdravih vrstnikih ter ugotavljanje razlik med spoloma v raziskovani skupini. V raziskavo je bilo vključenih 68 mladostnikov (34 fantov in 34 deklet) v starosti od 14 do 19 let, ki se zaradi epilepsije zdravijo v Nevrološki ambulanti Pediatrične klinike v Ljubljani. Izpolnili so Vprašalnik o psihosocialnih dejavnikih tveganja v adolescenci; podatki o njihovem telesnem in psihosocialnem zdravstvenem stanju so zbrani iz njihove zdravstvene dokumentaci­je. Za kontrolno skupino je bil izbran vzorec 4.260 slovenskih srednješolcev v istem starostnem obdobju, ki niso imeli nobene kronične zdravstvene motnje in so v raziskavi o psihosocial­nih tveganjih (Tomori, 1998) izpolnili navedeni vprašalnik. Mladostniki z epilepsijo v primerjavi z zdravimi vrstniki statistično značilno uživajo manj pomirjeval, alkohola in trdih drog; prej­mejo več čustvene opore s strani staršev, čeprav se z njimi pogosteje prepirajo; bolj si želijo ustvariti družino in se počutijo manj obremenjene v šoli; imajo manj osebnih problemov, se o njih lažje pogovarjajo, so pa v zvezi z njimi pogosteje strokovno obravnavani. Statistične razlike v stopnji depresivnosti, samospoštovanja ter v stopnji samomorilnosti med obema sku­pinama niso bile ugotovljene. Statistično značilne razlike med spoloma znotraj raziskovane skupine so: dekleta prejmejo manj čustvene opore s strani staršev, manj se ukvarjajo s špor­tom in pogosteje razmišljajo o samomoru kot fantje. Mladostniki z relativno dobro obvladljivimi epilepsijami v primerjavi z zdravimi vrstniki kažejo manjše tveganje za jemanje psihoaktivnih snovi, samomorilnost, imajo podobno raven samospoštovanja ter manj osebnih problemov in dobro podporo v družini. Kljub dobri zaščiti s strani družine, dobremu vodenju s strani stroke in zaščitni vlogi zdravil se v samomorilnosti ne razlikujejo od zdravih vrstnikov.