This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Rak glave in vratu predstavlja približno 5 % vseh rakov, kar ga glede na pogostost pojavljanja uvršča na 6. mesto. V Sloveniji vsako leto zboli približno 450 ljudi. Najpogostejše mesto zasevanja raka glave in vratu so bezgavke na vratu, ki predstavljajo kar 40 % vseh človekovih bezgavk. Kot prva radiološka preiskovalna metoda se pri sumu na bolezensko spremenjene bezgavke uporablja ultrazvočna preiskava, ki je hitro dostopna in preiskovanca ne obremeni z ionizirajočim sevanjem. Za postavitev diagnoze in določitev stadija bolezni je zlati standard v radiološki diagnostiki računalniška tomografija, pri kateri z upoštevanjem radioloških kriterijev, kot so velikost in oblika bezgavke, prisotnost osrednje nekroze in širjenje tumorja preko kapsule bezgavke, z visoko občutljivostjo in specifičnostjo prepoznamo maligne bezgavke. Vedno bolj pa se uveljavljajo tudi druge preiskovalne metode, kot sta magnetna resonanca in pozitronska emisijska tomografija v kombinaciji z računalniško tomografijo. Namen prispevka je prikazati prednosti in slabosti radioloških preiskovalnih metod ter radiološke kriterije, ki se uporabljajo pri bolezensko spremenjenih bezgavkah na vratu.