This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Možganska venska tromboza je redka, a življenje ogrožajoča bolezen, ki se klinično kaže z glavobolom, žariščnimi nevrološkimi izpadi, epileptičnimi napadi, motnjo zavesti in edemom papile. Dejavnike tveganja delimo na lokalne in sistemske. Lokalni so znotraj- in zunajlobanjske okužbe ter poškodbe glave, sistemski so spremembe hormonskih stanj (npr. splav, nosečnost, oralni kontraceptivi), nedavni kirurški posegi, motnje v strjevanju krvi, sistemske bolezni veziva, maligna obolenja, sistemske okužbe in dehidracija. Klinična prepoznava možganske venske tromboze je zaradiraznovrstnih vzrokov in neznačilnega poteka bolezni lahko težavna in jo vedno potrdimo z eno od radioloških slikovnopreiskovalnih metod. Magnetnoresonančna preiskava možganovine in magnetnoresonančna venografija sta metodi izbora v diagnostiki možganske venske tromboze. Računalniška tomografija brez kontrastnega sredstva je prva radiološka slikovna preiskava v večini nujnih nevroloških stanj, ki ji pri sumu na vensko trombozo pridružimo še računalniško tomografsko venografijo, saj sta hitrejši, cenejši in dostopnejši preiskavi, primerljivi z magnetnoresonanč- nimi tehnikami. Poznavanje anatomije možganskega venskega sistema je pomembno zaradi pogostih anatomskih variant, ki lahko posnemajo patologijo. Invazivne radiološke slikovnopreiskovalne metode, kot je digitalna subtrakcijska angiografija, se uporabljajo le v primerih, ko je indicirano znotrajžilno zdravljenje.