SI | EN

DOMOV
UREDNIŠTVO
NAVODILA SODELAVCEM
KONTAKT
TRENUTNA ŠTEVILKA
ARHIV ŠTEVILK
Anatomija
Anesteziologija
Biofizika
Biokemija
Biologija celice
Biomedicinska informatika
Dentalna medicina
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija in eksperimentalna toksikologija
Fizikalna in rehabilitacijska medicina
Fiziologija
Ginekologija in porodništvo
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni
Interna medicina
Kirurgija
Klinični primeri
Medicina dela
Medicinska deontologija s filozofijo
Medicinska psihologija
Mikrobiologija in imunologija
Nevrologija
Nujna medicinska pomoč
Oftalmologija
Onkologija
Ortopedija
Otorinolaringologija
Patologija
Patološka fiziologija
Pediatrija
Psihiatrija
Radiologija
Socialna medicina
Sodna medicina
Toksikologija
Zgodovina medicine
Raziskovalne naloge
Klinična raziskovalna naloga
Predklinična raziskovalna naloga
Sponzorirani članki

Razvoj očesa

Izvleček:

Specialna čutila, kamor prištevamo tudi čutilo vida oko, se razvijejo iz čutnih plakod v ektodermalnem kličnem listu kot odgovor na spodbudo iz osrednjega živčnega sistema. Prvotno se eno očesno polje na pobudo signalov »sonic hedgehog-a« iz prehordalne plošče loči v dve primarni očesi. Prvi zametki očesa se pojavijo na začetku četrtega tedna razvoja. Primarne strukture, iz katerih se razvije oko, so nevroektodermalni očesni mehurček kot stransko ugre­zanje stene diencefalona, ektomezenhim nevralnega grebena in površinski ektoderm. Nadaljnji razvoj očesa usklajujejo zaporedni signali in medsebojni vpliv omenjenih tkiv. Oče­sni mehurček sproži v stiku s površinskim ektodermom zadebelitev ektoderma v lečno plakodo, iz katere se razvije leča. Medtem ko se lečna plakoda preoblikuje v lečni mehurček, se distalni del optičnega mehurčka ugrezne v obliko očesne čaše. Notranja plast očesne čaše se razvije v živčni del mrežnice, zunanja plast tvori pigmentni epitelij. Proksimalni del očesnega mehurčka je očesni pecelj, ki povezuje očesni mehurček z rostralnim delom diencefalona. Iz očesnega peclja nastane vidni živec. Skozi očesno špranjo pride v oko hialoidna arterija, katere proksi­malni del ostane kot centralna arterija mrežnice. Medsebojni signali med očesnim mehurčkom, okolnim mezenhimom in ektodermom v predelu lečne plakode spodbudijo razvoj pomož­nih struktur očesa. Gena, ki sta ključnega pomena za razvoj očesa, sta Pax2 in Pax6.

Avtorji: Draga Štiblar Martinčič

Ključne besede: oko – embriologija

Citiranje: Med Razgl. 2004; 43: 231–43.


 
Društvo Medicinski razgledi
Korytkova ulica 2
1000 Ljubljana
E [email protected]
T (01) 524 23 56
F (01) 543 70 11


Uradne ure:
PON 7.00 - 8.00
TOR 7.00 - 8.00
SRE ni uradnih ur
ČET 7.00 - 8.00
PET ni uradnih ur

TRR SI56 0201 4005 0652 588
SI64004643
1203401
Pogoji poslovanja spletne trgovine
Facebook
Twitter
LinkedIn
Google+
Podporniki