Spoštovani kupci!
Zaradi prenove spletne strani in prehoda na OJS spletna prodaja trenutno ne dela. Prosim, če sporočite, kaj bi radi kupili, na prodaja@medrazgl.si. Dopišite vaše ime in priimek, naslov ter način plačila (s predračunom, ob povzetju ali z gotovino, če prezvamete gradivo v živo v prostorih uredištva v času uradnih ur).
Hvala za razumevanje!
MENU
Arhiv številk » 2012 » 1 » | Medicinsko področje » Predmeti » Pediatrija » Medicinsko področje » Predmeti » Psihiatrija »

Samomori in samomorilno vedenje pri mladostnikih

 
Izvleček:

This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Slovenija, žal, zaseda prva mesta po samomorilnem količniku v Evropi in tudi v svetu. Med mladostniki beležimo 15–20 samomorov na leto. Samomori so izjemno redki med otroki. Med mladostniki gre večinoma za impulzivno odločitev za samomor, lahko pa najdemo v ozadju samomora tudi resno psihopatologijo ali duševno motnjo. Če gre v ozadju samomora za duševno motnjo, so to najpogosteje depresija, vedenjska motnja, škodljivo uživanje ali zloraba psihoaktivnih snovi, vključno z alkoholom, in osebnostne motnje. Drugače je pri samomorilnem vedenju, ki večinoma ni posledica izolirane duševne motnje, akutne travmatske izkušnje ali subjektivno pomembne izgube, ampak seštevek neugodnega razvojnega procesa, pri katerem je prišlo do kopičenja neugodnih dejavnikov na različnih področjih. Pri ocenjevanju stopnje tveganja nekega samomorilnega vedenja je treba poznati vse posebnosti razvojnega obdobja. Pri mladostniku občasna samomorilna razmišljanja sama po sebi še ne pomenijo visokega samomorilnega tveganja, saj so v tem obdobju dokaj pogosta. Seveda je drugače, če jih spremljata dodatna psihopatologija in psihiatrična simptomatika ter če mladostniku predstavljajo edini način rešitve iz krize. Prav nasprotno je pri otrocih, pri katerih je treba vsako samomorilno razmišljanje obravnavati kot visoko tvegano. Hospitalizacija je indicirana po poskusu samomora, pri katerem smo ocenili visoko tveganje, torej kadar je bil način samomora drugačen, kot je zaužitje tablet ali površinsko »rezanje«, kadar gre za moški spol, kadar imamo podatek o prejšnjih poskusih samomora, če so še vedno prisotne samomorilne in/ali depresivne misli ali psihotični simptomi ter kadar gre za posledice škodljivega uživanja ali zlorabe psihoaktivnih snovi. Preprečevanje samomorilnega vedenja bi moralo biti prednostna naloga vrste različnih služb, tako zdravstvenih kot socialnih in šolskih ter vseh, ki imajo možnost in dolžnost vplivanja na duševno zdravje v družbi in družini.

Avtorji:
Gregorič Kumperščak Hojka

Ključne besede:
samomor, samomorilno vedenje, mladostniki, duševne bolezni, dejavniki tveganja

Citiranje:
Med Razgl. 2012; 51: 81–8.

Prenos PDF >>
© 2024 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑