This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Senilni plaki in nevrofibrilarne pentlje diagnostično označujejo Alzheimerjevo bole­zen. Poleg demence spadajo v osnovni opis bo­lezni, ki je bil podan že pred skoraj sto leti. Vlo­ga teh lezij v etiopatogenezi Alzheimerjeve bo­lezni pa še do danes ni pojasnjena. Senilne plake sestavljajo izvencelični fibrilarni de­poziti amiloida β, ki se nahajajo v osrednjem de­lu, obdajajo pa jih distrofični nevriti. Z imunohistokemičnimi metodami so prikazali, da senilni plaki poleg amiloida β in β-prekurzorske beljako­vine vsebujejo tudi razne encime in sestavine ekstracelularnega matriksa. Izvor amiloida β v se­nilnih plakih in primarna struktura, na kateri naj bi se amiloid odlagal, sta še vedno predmet razprav. Nevrofibrilarne pentlje sestavlja drugačna vrsta nenormalnih filamentov, t. i. parni zviti in ravni fi­lamenti, ki nastanejo ob razpadu normalnega citoskeleta živčnih celic. Nevrofibrilarne pentlje kot glavno antigensko determinanto vsebujejo pro­tein τ, poleg tega pa tudi razne druge sestavi­ne, kot so ubikvitin, nevrofilamenti, amiloid  oziroma β-prekurzorsko beljakovina in različni en­cimi. Vzrok in način vključevanja teh sestavin v nevrofibrilarne pentlje še ni pojasnjen. V članku so opisana novejša spoznanja o sesta­vi senilnih plakov in nevrofibrilarnih pentelj. Ugo­tovitve novejših študij kažejo na bistven pomen in povezanost teh dveh vrst lezij v patogenezi Alzheimerjeve bolezni.