This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Medicina dela ima med specializiranimi vejami medicine na Slovenskem eno najdaljših tradicij. Ni naključje, da se je že v začetku 18. stoletja začela razvijati ravno v Idriji. Idrijski rudnik živega srebra, ki je za španskim Almadenom drugi največji na svetu, je štiri stoletja pripadal habsburškemu dvoru. Da bi si lastniki zagotovili čim večji izkop, so vpeljali zdravstveno in socialno varstvo idrijskih rudarjev veliko prej kot drugod; kronične zastrupitve z živosrebrnimi hlapi so namreč močno zmanjševale delovno storilnost. Prvi in hkrati eden najpomembnejših zdravnikov v Idriji J. A. Scopoli je v svojem delu De Hydrargyro Idriensi Tentamina Physico-Chymico-Medica temeljito opisal simptomatiko kronične zastrupitve z živim srebrom in se tako uvrstil med zgodnje avtorje del iz medicine dela, higiene in toksikologije. Njegovi predhodniki so bili Ellenbog, Paracelsus, Mattioli in drugi. Članek predstavlja stanje v idrijskem rudniku v 17. in 18. stoletju in se osredotoči na Scopolijevo mineraloško-medicinsko razpravo o rudarjih v živinosrebrnem rudniku in o merkurializmu oz. kronični zastrupitvi z živim srebrom.