SI | EN

DOMOV
UREDNIŠTVO
NAVODILA SODELAVCEM
KONTAKT
TRENUTNA ŠTEVILKA
ARHIV ŠTEVILK

UČBENIK (NEFROLOGIJA)
Anatomija
Anesteziologija
Biofizika
Biokemija
Biologija celice
Biomedicinska informatika
Dentalna medicina
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija in eksperimentalna toksikologija
Fizikalna in rehabilitacijska medicina
Fiziologija
Ginekologija in porodništvo
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni
Interna medicina
Kirurgija
Klinični primeri
Medicina dela
Medicinska deontologija s filozofijo
Medicinska psihologija
Mikrobiologija in imunologija
Nevrologija
Nujna medicinska pomoč
Oftalmologija
Onkologija
Ortopedija
Otorinolaringologija
Patologija
Patološka fiziologija
Pediatrija
Psihiatrija
Radiologija
Socialna medicina
Sodna medicina
Toksikologija
Zgodovina medicine
Raziskovalne naloge
Klinična raziskovalna naloga
Predklinična raziskovalna naloga
Sponzorirani članki

Sproženje kolateralnega brstenja senzoričnih aksonov pri podgani

Izvleček:

Kolateralno brstenje v perifernem živ­čevju je razvejeno izraščanje poganjkov iz ne­poškodovanih aksonov v sosednja področja denerviranega tarčnega tkiva. Pri sproženju ko­lateralnega brstenja aksonov verjetno hkrati de­lujejo dejavniki iz degeneriranih živčnih poti, denerviranega tarčnega tkiva in morebitno med­sebojno delovanje poškodovanih na nepoško­dovane nevrone v spinalnem gangliju (transnevronska spodbuda). Uporabili smo model, pri katerem je na nepoškodovan suralni živec od strani prišit odsek drugega živca (end-to-side anastomoza). V skupini A smo na nepoškodo­vani suralni živec od strani prišili odsek peronealnega živca iz nasprotne noge, tako da na strani anastomoze ni bil poškodovan noben živec. V skupini B smo naredili enako, poleg tega pa smo na strani anastomoze prerezali še dorzokutane živce iz spinalnih segmentov L4–L6 in tako poškodovali nevrone v spinalnem gangliju suralnega živca, koža v okolici končičev suralnega živca pa ni bila denervirana. V skupini C smo izrezali odsek peronealnega živca in ga od strani prišili na nepoškodovani suralni živec na isti nogi. S tem in s prerezanjem safeničnega živ­ca smo denervirali tudi kožo v okolici področja oživčenja suralnega živca. Vraščanje nociceptivnih aksonov v odseke živcev, od strani priši­tih na suralni živec, smo ugotavljali s testom vščipa živca in s štetjem mieliniziranih aksonov na prečnih rezih teh odsekov. S testom vščipa živca pri živalih v skupini A po 8 tednih nikjer ni­smo ugotovili brstenja aksonov suralnega živ­ca v od strani prišite odseke peronealnega živca. Nasprotno pa smo brstenje ugotovili v vseh odsekih pri živalih v skupini C in pri šti­rih od petih odsekov v skupini B. Histološko smo v prišitih odsekih živca v skupini A našli le posamezne mielinizirane aksone, kar je bilo statistično značilno manj kot v skupinah B in C (p < 0,05). Število aksonov pri skupini C pa je bi­lo statistično značilno večje kot pri skupini B (p < 0,02). Ugotovili smo, da za sprožitev kolateralnega brstenja prisotnost praznih, degene­riranih živčnih poti ne zadostuje, ampak je potrebno denervirano tarčno tkivo (ali transnevronska spodbuda). Transnevronska spodbuda je pomemben sprožilni dejavnik kolateralnega brstenja.

Avtorji: Pavčnik Maja, Kovačič Uroš

Ključne besede: aksoni, živec - degeneracija, živec - regeneracija, peronealni živec, suralni živec, podgane

Citiranje: Med Razgl. 1998; 37: 173–90.

 
Društvo Medicinski razgledi
Korytkova ulica 2
1000 Ljubljana
E [email protected]
T (01) 524 23 56
F (01) 543 70 11


Uradne ure:
PON ni uradnih ur
TOR 7.00 - 8.00
SRE ni uradnih ur
ČET 14.00 - 15.00
PET ni uradnih ur

TRR SI56 0201 4005 0652 588
SI64004643
1203401
Pogoji poslovanja spletne trgovine
Facebook
Twitter
LinkedIn
Google+
Podporniki