SI | EN

DOMOV
UREDNIŠTVO
NAVODILA SODELAVCEM
KONTAKT
TRENUTNA ŠTEVILKA
ARHIV ŠTEVILK
Anatomija
Anesteziologija
Biofizika
Biokemija
Biologija celice
Biomedicinska informatika
Dentalna medicina
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija in eksperimentalna toksikologija
Fizikalna in rehabilitacijska medicina
Fiziologija
Ginekologija in porodništvo
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni
Interna medicina
Kirurgija
Klinični primeri
Medicina dela
Medicinska deontologija s filozofijo
Medicinska psihologija
Mikrobiologija in imunologija
Nevrologija
Nujna medicinska pomoč
Oftalmologija
Onkologija
Ortopedija
Otorinolaringologija
Patologija
Patološka fiziologija
Pediatrija
Psihiatrija
Radiologija
Socialna medicina
Sodna medicina
Toksikologija
Zgodovina medicine
Raziskovalne naloge
Klinična raziskovalna naloga
Predklinična raziskovalna naloga
Sponzorirani članki

Telomere in telomeraza pri človeku – zgradba, funkcija in vloga v procesu kancerogeneze

Izvleček:

Z vsako celično delitvijo se telomere človeških somatskih celic skrajšajo. Kritično kratke telo­mere celični popravljalni mehanizmi spoznajo kot okvarjeno DNA in zaustavijo celično delitev.

Celice vstopijo v obdobje staranja in odmrejo. Mutacije v genih, ki uravnavajo celično deli­tev, oziroma motnje v delovanju njihovih beljakovinskih pridelkov, omogočijo tako spremenjenim celicam nadaljevanje delitev. V obdobju podaljšane življenjske dobe celice lah­ko pridobijo dodatne genetske napake, telomere se še naprej krajšajo in genomska nestabilnost se povečuje. Zaradi izrazitega skrajšanja telomer, kopičenja genetskih napak in povečevanja genomske nestabilnosti večina celic vstopi v fazo krize in odmre. Celice, ki krajšanje telomer preprečijo, obdobje krize preživijo. Take celice so nesmrtne, saj imajo zaradi uravnavane dol­žine telomer neomejeno možnost proliferacije. Encim telomeraza nadomesti izgubo telomer z njihovo ponovno sintezo in je do sedaj edini znani mehanizem uravnavanja dolžine telomer pri človeku. Večina normalnih somatskih celic nima dokazljive telomerazne aktivnosti, njena ponovna aktivacija pa je dokazljiva v več kot 85 % malignih tumorjev. Razliko v telomerazni aktivnosti med tumorskim tkivom in normalnimi tkivi bi zato lahko uporabili v diagnostiki malignih obolenj in pri načrtovanju novih načinov zdravljenja malignih tumor­jev. V prispevku so opisana najnovejša spoznanja o telomernem kompleksu, njegovi zgradbi in delovanju pri človeku. Prikazana je zgradba, vloga in mehanizem delovanja telomeraze ter njen pomen v procesu kancerogeneze pri človeku.

Avtorji: Luzar Boštjan, Gale Nina, Poljak Mario, et al.

Ključne besede: telomere, telomeraza, kancerogeneza

Citiranje: Med Razgl. 2000; 39: 271−9.


 
Društvo Medicinski razgledi
Korytkova ulica 2
1000 Ljubljana
E info@medrazgl.si
T (01) 524 23 56
F (01) 543 70 11


Uradne ure:
PON 7.00 - 8.00
TOR 7.00 - 8.00
SRE ni uradnih ur
ČET 7.00 - 8.00
PET ni uradnih ur

TRR SI56 0201 4005 0652 588
SI64004643
1203401
Pogoji poslovanja spletne trgovine
Facebook
Twitter
LinkedIn
Google+
Podporniki