This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Poporodno obdobje je čas hitrih in bistvenih bioloških, psiholoških in družbenih sprememb, ki lahko pri ženski sproži različne duševne motnje. Namen raziskovalne naloge je bil osvet­liti dolgoročni potek poporodnih duševnih motenj, ki so zahtevale sprejem v bolnišnico. Želeli smo ugotoviti, kakšen je nadaljnji potek bolezni glede na klinično sliko ob prvem sprejemu v bol­nišnico zaradi poporodne duševne motnje. Osnovna hipoteza je bila, da bo pri bolnicah, ki so ob prvem sprejemu zaradi poporodne duševne motnje kazale simptome motenj iz spektra shizofrenije, kasnejši potek bolezni težji kot pri bolnicah s klinično sliko razpoloženjskih motenj. Vzorec so sestavljale bolnice, ki so bile v letih 1963−1975 zdravljene na Psihiatrični kliniki v Ljubljani zaradi duševnih motenj, ki so nastale v obdobju prvih 6 mesecev po porodu. Bol­nice smo glede na klinično sliko ob prvem sprejemu v bolnišnico zaradi poporodne duševne motnje razdelili na dve skupini: na bolnice z motnjo iz spektra shizofrenije in tiste z razpoloženj­skimi motnjami. Potek njihove bolezni smo ocenjevali glede na število in trajanje bolnišničnih zdravljenj ter glede na rednost ambulantnega psihiatričnega zdravljenja. Med skupinama smo primerjali tudi število poskusov samomora. Z raziskavo smo potrdili, da je pri bolnicah, ki ob prvem sprejemu v bolnišnico zaradi poporodne duševne motnje kažejo simptome motenj iz spektra shizofrenije, potek bolezni težji kot pri bolnicah s simptomi razpoloženjskih motenj. Glede na klinično sliko ob prvem sprejemu zaradi poporodne duševne motnje ne more­mo zanesljivo sklepati, kakšna bo končna diagnoza in potek bolezni. Za oceno napovedi je potrebno določeno časovno obdobje, v katerem se izkaže, ali se bo pri bolnici razvila kronič­na bolezen in katera bo njena končna diagnoza.