Spoštovani kupci!
Zaradi prenove spletne strani in prehoda na OJS spletna prodaja trenutno ne dela. Prosim, če sporočite, kaj bi radi kupili, na prodaja@medrazgl.si. Dopišite vaše ime in priimek, naslov ter način plačila (s predračunom, ob povzetju ali z gotovino, če prezvamete gradivo v živo v prostorih uredištva v času uradnih ur).
Hvala za razumevanje!
MENU
Arhiv številk » 1996 » 4 » | Medicinsko področje » Predmeti » Biokemija » Medicinsko področje » Predmeti » Patološka fiziologija »

Vitamin D in presnovki: fiziologija, patofiziologija in referenčne vrednosti

 
Izvleček:

This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

V predstavljenem delu smo določili orientacijske referenčne vrednosti vitamina D in njegovih presnovkov v krvnem serumu ljudi, ki jih imamo glede na presnovo vitamina D za zdrave. Pri delu smo sledili priporočilom, ki jih je za določanje referenčnih vrednosti objavila Mednarodna zveza za klinično kemijo. Najprej smo predstavili nomenklaturo, fizikalno-kemijske lastnosti, fiziologijo in patofiziologijo vitamina D ter najznačilnejše bolezni, povezane s spremembo serumskih koncentracij vitamina D in presnovkov. V nadaljevanju smo opisali analizni postopek za določanje koncentracije vitamina D in presnovkov, ki ga uporabljamo na Inštitutu za klinično kemijo in klinično biokemijo. Izbrali smo metodo, kjer vse tri presnovke določamo sočasno. Metoda ima tri stopnje: deproteinizacija seruma (acetonitril), ločevanje presnovkov in določanje koncentracije posameznih presnovkov. Referenčne posameznike smo izbrali prospektivno – uporabili smo kri, ki je ostala po analizah ob rednih sistematskih pregledih. Po izključevanju na podlagi meril, ki smo jih postavili glede na ugotovitve o fiziologiji in patofiziologiji vitamina D, smo dobili 120 vzorcev za kalciol in kalcitriol, za kalcidiol pa smo imeli na razpolago 240 vzorcev, ki smo jih razdelili na spomladansko in jesensko podskupino. Izbrali smo neparametrično statistično obravnavo, kljub temu pa smo določili tip porazdelitve, ki je bila pri vseh presnovkih normalna (Gaussova). Nato smo izračunali obseg 2,5 in 97,5 percentila. Te predstavljajo spodnjo in zgornjo mejo referenčnega intervala. Nato smo izračunali še intervale zaupanja 0,90 za zgornje in spodnje meje referenčnega intervala. Ugotovili smo tudi, da se spomladanske in jesenske vrednosti kalcidiola med seboj značilno razlikujejo. Osrednji 0,95 interval z intervalom zaupanja 0,90 za spodnje in zgornje referenčne meje za odrasle moške v Sloveniji, ki jih imamo glede na presnovo vitamina D za zdrave, je v primeru kalciola med 3,4 (3,1–3,4) in 8,2 (7,2–8,4) nmol/l, v primeru kalcidiola pri jesenskih vzorcih med 114 in 172 nmol/l ter spomladanskih vzorcih med 50 in 107 nmol/l, medtem ko je v primeru kalcitriola med 93 in 139 nmol/l.

Avtorji:
Osredkar Joško, Marc Janja

Ključne besede:
vitamin D – kri, referenčne vrednosti

Citiranje:
Med Razgl. 1996; 35: 543–65.

Prenos PDF >>
© 2024 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑