SI | EN

DOMOV
UREDNIŠTVO
NAVODILA SODELAVCEM
KONTAKT
TRENUTNA ŠTEVILKA
ARHIV ŠTEVILK
Anatomija
Anesteziologija
Biofizika
Biokemija
Biologija celice
Biomedicinska informatika
Dentalna medicina
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija in eksperimentalna toksikologija
Fizikalna in rehabilitacijska medicina
Fiziologija
Ginekologija in porodništvo
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni
Interna medicina
Kirurgija
Klinični primeri
Medicina dela
Medicinska deontologija s filozofijo
Medicinska psihologija
Mikrobiologija in imunologija
Nevrologija
Nujna medicinska pomoč
Oftalmologija
Onkologija
Ortopedija
Otorinolaringologija
Patologija
Patološka fiziologija
Pediatrija
Psihiatrija
Radiologija
Socialna medicina
Sodna medicina
Toksikologija
Zgodovina medicine
Raziskovalne naloge
Klinična raziskovalna naloga
Predklinična raziskovalna naloga
Sponzorirani članki

Vitamin D in presnovki: fiziologija, patofiziologija in referenčne vrednosti

Izvleček:

V predstavljenem delu smo določili orientacijske referenčne vrednosti vitamina D in njegovih presnovkov v krvnem serumu ljudi, ki jih imamo glede na presnovo vitamina D za zdrave. Pri delu smo sledili priporočilom, ki jih je za določanje referenčnih vrednosti objavila Mednarodna zveza za klinično kemijo. Najprej smo predstavili nomenklaturo, fizikalno-kemijske lastnosti, fiziologijo in patofiziologijo vitamina D ter najznačilnejše bolezni, povezane s spremembo serumskih koncentracij vitamina D in presnovkov. V nadaljevanju smo opisali analizni postopek za določanje koncentracije vitamina D in presnovkov, ki ga uporabljamo na Inštitutu za klinično kemijo in klinično biokemijo. Izbrali smo metodo, kjer vse tri presnovke določamo sočasno. Metoda ima tri stopnje: deproteinizacija seruma (acetonitril), ločevanje presnovkov in določanje koncentracije posameznih presnovkov. Referenčne posameznike smo izbrali prospektivno – uporabili smo kri, ki je ostala po analizah ob rednih sistematskih pregledih. Po izključevanju na podlagi meril, ki smo jih postavili glede na ugotovitve o fiziologiji in patofiziologiji vitamina D, smo dobili 120 vzorcev za kalciol in kalcitriol, za kalcidiol pa smo imeli na razpolago 240 vzorcev, ki smo jih razdelili na spomladansko in jesensko podskupino. Izbrali smo neparametrično statistično obravnavo, kljub temu pa smo določili tip porazdelitve, ki je bila pri vseh presnovkih normalna (Gaussova). Nato smo izračunali obseg 2,5 in 97,5 percentila. Te predstavljajo spodnjo in zgornjo mejo referenčnega intervala. Nato smo izračunali še intervale zaupanja 0,90 za zgornje in spodnje meje referenčnega intervala. Ugotovili smo tudi, da se spomladanske in jesenske vrednosti kalcidiola med seboj značilno razlikujejo. Osrednji 0,95 interval z intervalom zaupanja 0,90 za spodnje in zgornje referenčne meje za odrasle moške v Sloveniji, ki jih imamo glede na presnovo vitamina D za zdrave, je v primeru kalciola med 3,4 (3,1–3,4) in 8,2 (7,2–8,4) nmol/l, v primeru kalcidiola pri jesenskih vzorcih med 114 in 172 nmol/l ter spomladanskih vzorcih med 50 in 107 nmol/l, medtem ko je v primeru kalcitriola med 93 in 139 nmol/l.

Avtorji: Osredkar Joško, Marc Janja

Ključne besede: vitamin D – kri, referenčne vrednosti

Citiranje: Med Razgl. 1996; 35: 543–65.


 
Društvo Medicinski razgledi
Korytkova ulica 2
1000 Ljubljana
E [email protected]
T (01) 524 23 56
F (01) 543 70 11


Uradne ure:
PON ni uradnih ur
TOR 7.00 - 8.00
SRE ni uradnih ur
ČET 14.00 - 15.00
PET ni uradnih ur

TRR SI56 0201 4005 0652 588
SI64004643
1203401
Pogoji poslovanja spletne trgovine
Facebook
Twitter
LinkedIn
Google+
Podporniki