SI | EN

DOMOV
UREDNIŠTVO
NAVODILA SODELAVCEM
KONTAKT
TRENUTNA ŠTEVILKA
ARHIV ŠTEVILK

UČBENIK (NEFROLOGIJA)
Anatomija
Anesteziologija
Biofizika
Biokemija
Biologija celice
Biomedicinska informatika
Dentalna medicina
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija in eksperimentalna toksikologija
Fizikalna in rehabilitacijska medicina
Fiziologija
Ginekologija in porodništvo
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni
Interna medicina
Kirurgija
Klinični primeri
Medicina dela
Medicinska deontologija s filozofijo
Medicinska psihologija
Mikrobiologija in imunologija
Nevrologija
Nujna medicinska pomoč
Oftalmologija
Onkologija
Ortopedija
Otorinolaringologija
Patologija
Patološka fiziologija
Pediatrija
Psihiatrija
Radiologija
Socialna medicina
Sodna medicina
Toksikologija
Zgodovina medicine
Raziskovalne naloge
Klinična raziskovalna naloga
Predklinična raziskovalna naloga
Sponzorirani članki

Vloga intervencijske radiologije pri zdravljenju periferne arterijske bolezni

Izvleček:

Periferna arterijska bolezen je navadno kronična bolezen, redkeje se kaže kot akutna kritična ishemija. Intervencijska radiologija se, za razliko od invazivne kardiologije, pretežno ukvarja s kronično obliko arterijske bolezni. Pri akutni ishemiji okončine, ki je navadno posledica embolije ali tromboze predhodno spremenjene arterije, poizkusimo zaporo rekanalizirati ali stopiti strdke. Če okončina ni ogrožena, se pogosto odločimo za odložen poseg, saj se želimo izogniti distalni emboliji in poslabšanju stanja. Kronična ishemija se najpogosteje kaže kot klavdikacija, poslabšanje lahko vodi v kronično kritično ishemijo, ki se kaže z bolečino v mirovanju in/ali razjedo. Osnovo znotrajžilnega zdravljenja predstavlja prehod zapore ali zožitve ter širjenje z balonskimi katetri. Ker je za večino
takih posegov potrebna hospitalizacija bolnikov in so čakalne dobe dolge več mesecev, smo na Kliničnem inštitutu za radiologijo leta 2012 uvedli dnevno bolnišnico. Med januarjem 2013 in novembrom 2015 smo v okviru dnevne bolnišnice obravnavali 409 bolnikov; pri večini bolnikov smo obravnavali žilno prizadetost, od teh je imelo spremembe na arterijah 213 bolnikov (52,1 %). Večina (151/213, 70,9 %) obravnavanih bolnikov s spremembami na arterijah je bila zdravljena zaradi kronične kritične ishemije, preostali so imeli klavdikacije. Poseg je bil uspešen pri 90,2 % bolnikov, le pri osmih smo uporabili žilno opornico. Kljub zahtevnosti posegov je bilo resnih zapletov malo. Obravnava bolnikov s periferno arterijsko boleznijo mora biti multidisciplinarna; posebno pozornost je potrebno nameniti bolnikom s kronično kritično ishemijo. Uvedba dnevne bolnišnice na Kliničnem inštitutu za radiologijo je povečala dostopnost intervencijske radiologije bolnikom izven Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana; tako zdravljenje se je izkazalo za varno in uspešno. V bodoče pričakujemo, da bo taka obravnava zajela večji del bolnikov s periferno arterijsko boleznijo.

Avtorji: Kuhelj Dimitrij

Ključne besede: periferna arterijska bolezen, endovaskularno zdravljenje

Citiranje: Med Razgl. 2016; 55 (4): 419–25.

 
Društvo Medicinski razgledi
Korytkova ulica 2
1000 Ljubljana
E [email protected]
T (01) 524 23 56
F (01) 543 70 11


Uradne ure:
PON ni uradnih ur
TOR 7.00 - 8.00
SRE ni uradnih ur
ČET 14.00 - 15.00
PET ni uradnih ur

TRR SI56 0201 4005 0652 588
SI64004643
1203401
Pogoji poslovanja spletne trgovine
Facebook
Twitter
LinkedIn
Google+
Podporniki