Spoštovani kupci!
Zaradi prenove spletne strani in prehoda na OJS spletna prodaja trenutno ne dela. Prosim, če sporočite, kaj bi radi kupili, na prodaja@medrazgl.si. Dopišite vaše ime in priimek, naslov ter način plačila (s predračunom, ob povzetju ali z gotovino, če prezvamete gradivo v živo v prostorih uredištva v času uradnih ur).
Hvala za razumevanje!
MENU
Arhiv številk » 1997 » 2 » | Medicinsko področje » Predmeti » Interna medicina » Medicinsko področje » Raziskovalne naloge » Klinična raziskovalna naloga »

Vpliv kajenja na funkcijske in morfološke spremembe arterijske stene

 
Izvleček:

This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Ateroskleroza je počasi napredujoča degenerativna bolezen arterijske stene. Na njen nastanek in hitrost napredovanja vplivajo številni dejavniki tveganja, med katere sodi tudi kajenje. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali imajo klinično zdravi kadilci morfološke spremembe arterijske stene, in oceniti akutni in kronični vpliv kajenja na hemodinamske lastnosti perifernih arterij. V ta namen smo z ultrazvokom merili debelino intime-medije karotidnih arterij in sposobnost razširitve brahialne arterije med hiperemijo – pred pokajeno cigareto in po njej. V raziskavi je sodelovalo 40 kadilcev, starih od 19 do 50 let, ki smo jih razvrstili v dve skupini glede na trajanje kajenja. V skupini A so bili kadilci, ki so kadili manj kot 15 let, v skupini B pa kadilci, ki so kadili več kot 15 let. Kontrolno skupino je sestavljalo 20 zdravih preiskovancev, ki so bili brez pomembnih dejavnikov tveganja. Z laboratorijskimi preiskavami krvi smo pri kadilcih ugotovili pomembno večje vrednosti trombocitov, levkocitov, fibrinogena in pomembno manjše vrednosti HDL-holesterola, skupne vezalne sposobnosti za železo in eritrocitov kot pri nekadilcih. Pri kadilcih smo ugotovili pomembno manjšo razširitev brahialne arterije med hiperemijo kot pri kontrolni skupini (7 ± 4 % proti 11 ± 4 %, p = 0,004) in pomembno manjši pretok krvi v brahialni arteriji v mirovanju (78,83 ± 31,87 ml/min) glede na kontrolno skupino (134,85 ± 45,06 ml/min, p < 0,0001). Kadilci so imeli pomembno večjo povprečno debelino intime-medije (0,68 ± 0,13 mm) kot nekadilci (0,59 ± 0,04 mm, p < 0,001) in večjo debelino intime-medije v razcepišču karotidnih arterij (0,81 ± 0,18 mm proti 0,63 ± 0,40 mm, p < 0,001). Debelina intime-medije je bila pri kadilcih značilno povezana s trajanjem kajenja in s številom dnevno pokajenih cigaret. Pri vseh preiskovancih je bila debelina intime-medije povezana s starostjo, indeksom telesne teže, koncentracijo celotnega in LDL-holesterola, trigliceridi, fibrinogenom in lipoproteinom(a). Rezultati raziskave kažejo, da je kajenje močan neodvisen dejavnik tveganja, ki pospešuje aterogenezo tudi v odsotnosti drugih dejavnikov tveganja.

Avtorji:
Orehek Marta, Tratnik Erika

Ključne besede:
karotidne arterije – ultrazvok, brahialna arterija, hiperemija, kajenje

Citiranje:
Med Razgl. 1997; 36: 141–65.

Prenos PDF >>
© 2024 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑