SI | EN

DOMOV
UREDNIŠTVO
NAVODILA SODELAVCEM
KONTAKT
TRENUTNA ŠTEVILKA
ARHIV ŠTEVILK

UČBENIK (NEFROLOGIJA)
Anatomija
Anesteziologija
Biofizika
Biokemija
Biologija celice
Biomedicinska informatika
Dentalna medicina
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija in eksperimentalna toksikologija
Fizikalna in rehabilitacijska medicina
Fiziologija
Ginekologija in porodništvo
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni
Interna medicina
Kirurgija
Klinični primeri
Medicina dela
Medicinska deontologija s filozofijo
Medicinska psihologija
Mikrobiologija in imunologija
Nevrologija
Nujna medicinska pomoč
Oftalmologija
Onkologija
Ortopedija
Otorinolaringologija
Patologija
Patološka fiziologija
Pediatrija
Psihiatrija
Radiologija
Socialna medicina
Sodna medicina
Toksikologija
Zgodovina medicine
Raziskovalne naloge
Klinična raziskovalna naloga
Predklinična raziskovalna naloga
Sponzorirani članki

Vrednotenje nadomestnega zdravljenja s ščitničnimi hormoni pri različnih vrstah hipotiroze

Izvleček:

IZHODIŠČA. Znano je, da so pri različnih vrstah hipotiroze za vzpostavitev evtirotičnega stanja potrebni različni odmerki levotiroksina. Dosedanje raziskave pogosto niso opredelile vrste hipotiroze in dejavnikov, ki vplivajo na njeno urejenost. Zato smo pri naših bolnikih želeli podrobneje ovrednotiti zdravljenje z levotiroksinom pri različnih in natančno opredeljenih vrstah hipotiroze. METODE. V retrospektivno raziskavo smo vključili podatke iz medicinske dokumentacije 1.122 bolnikov, ki smo jih med letoma 2011 in 2014 spremljali zaradi različnih vrst zdravljene hipotiroze. Pridobili smo podatke o vrsti hipotiroze, starosti in spolu bolnikov, tedenskem odmerku levotiroksina ter ocenili ustreznost zdravljenja. REZULTATI. Najpogostejša vrsta hipotiroze je bila hipotiroza zaradi Hashimotovega tiroiditisa (72,9 %), sledile so hipotiroza po zdravljenju z radiojodom (15,6 %), po operaciji ščitnice (6,9 %) ter iatrogena hipotiroza (4,6 %). Skupine bolnikov z različnimi vrstami hipotiroze so se statistično značilno razlikovale v starosti, spolu in tedenskem odmerku levotiroksina (p < 0,001 za vse primerjave). Največji delež ustrezno zdravljene bolezni smo ugotovili pri bolnikih po zdravljenju z radiojodom (77,7 %), ki jih v praksi najpogosteje kontroliramo, najmanjši pa pri bolnikih po operaciji ščitnice (55,8 %). Skupine z ustrezno in neustrezno zdravljeno hipotirozo se niso razlikovale v starosti (p = 0,339). Razmerje med številom žensk in moških je bilo značilno višje v skupini z ustrezno zdravljeno kot v skupini z neustrezno zdravljeno hipotirozo (p < 0,001). ZAKLJUČKI. Nadomestno zdravljenje hipotiroze s ščitničnimi hormoni bi bilo treba pozorneje spremljati pri bolnikih po operaciji ščitnice ter pri moških.

Avtorji: Setnikar Gaja, Samec Barbara, Gaberšček Simona

Ključne besede: hipotiroza, Hashimotov tiroiditis, tiroidektomija, radioaktivni jod, amiodaron, L-tiroksin

Citiranje: Med Razgl. 2017; 56 (3): 293–304.
 
Društvo Medicinski razgledi
Korytkova ulica 2
1000 Ljubljana
E [email protected]
T (01) 524 23 56
F (01) 543 70 11


Uradne ure:
PON ni uradnih ur
TOR 7.00 - 8.00
SRE ni uradnih ur
ČET 14.00 - 15.00
PET ni uradnih ur

TRR SI56 0201 4005 0652 588
SI64004643
1203401
Pogoji poslovanja spletne trgovine
Facebook
Twitter
LinkedIn
Google+
Podporniki