SI | EN

DOMOV
UREDNIŠTVO
NAVODILA SODELAVCEM
KONTAKT
TRENUTNA ŠTEVILKA
ARHIV ŠTEVILK

UČBENIK (NEFROLOGIJA)
Anatomija
Anesteziologija
Biofizika
Biokemija
Biologija celice
Biomedicinska informatika
Dentalna medicina
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija in eksperimentalna toksikologija
Fizikalna in rehabilitacijska medicina
Fiziologija
Ginekologija in porodništvo
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni
Interna medicina
Kirurgija
Klinični primeri
Medicina dela
Medicinska deontologija s filozofijo
Medicinska psihologija
Mikrobiologija in imunologija
Nevrologija
Nujna medicinska pomoč
Oftalmologija
Onkologija
Ortopedija
Otorinolaringologija
Patologija
Patološka fiziologija
Pediatrija
Psihiatrija
Radiologija
Socialna medicina
Sodna medicina
Toksikologija
Zgodovina medicine
Raziskovalne naloge
Klinična raziskovalna naloga
Predklinična raziskovalna naloga
Sponzorirani članki

Zgodnje funkcijske spremembe levega prekata pri esencialni arterijski hipertenziji

Izvleček:

Esencialna arterijska hipertenzija je ena najpogostejših kroničnih bolezni obtočil. Že pred poja­vom zvišanega tlaka pa se pojavijo funkcijske in kasneje tudi morfološke spremembe levega prekata. V raziskavi smo ugotavljali funkcijske in morfološke spremembe levega prekata ter sprem­ljajoče klinične in biokemične značilnosti pri osebah z družinsko anamnezo hipertenzije. Zanimale so nas povezave med funkcijskimi spremembami levega prekata in biokemičnimi dejavniki. V študijo je bilo vključenih 76 normotenzivnih preiskovancev, 44 v preiskovalni in 32 v kon­trolni skupini. Vse preiskovance smo pregledali in jim odvzeli kri za biokemične preiskave. Opravili smo klasično transmitralno in pulzno tkivno doplersko ehokardiografsko preiskavo srca za določanje morfologije in funkcije levega prekata. Med skupinama smo ugotovili razlike v stopnji prehranjenosti in krvnem tlaku, pa tudi v rezultatih biokemičnih preiskav. Klasična ehokardiografska preiskava je pokazala razlike v morfologiji, pa tudi v diastolični funkciji levega prekata. Tkivna doplerska preiskava je potrdila spremem­be v relaksaciji (razmerje Em/Am: 1,19 ±0,35 proti 1,67 ±0,33, p <0,001; dvosmerni Študentov t-test) in podajnosti (razmerje E/Em: 7,51 ±1,28 proti 6,60 ±1,02, p = 0,001; dvosmerni Štu­dentov t-test). Med skupinama ni bilo razlik v sistolični funkciji. Pri vseh preiskovancih smo ugotovili negativne povezave med sposobnostjo relaksacije in družinsko obremenitvijo, spolom, stopnjo prehranjenosti, višino krvnega tlaka in koncentracijo inzulina (r = -0,58, p < 0,001; Spearmanova korelacija ranga). Z modelom multiple regresijske analize smo opre­delili neodvisen vpliv družinske obremenitve, moškega spola in koncentracije inzulina na sposobnost relaksacije (R2 = 0,51; p < 0,001). Ugotovili smo tudi povezavo med moteno diasto- lično funkcijo ter maso levega prekata in povečanim levim preddvorom, nismo pa ugotovili povezave z ravnijo aldosterona. Skupini preiskovancev sta se razlikovali po značilnostih, ki so sestavni del presnovnega sindro­ma. Zdi se, da funkcijske spremembe levega prekata v skupini mladih s pozitivno družinsko anamnezo niso odvisne od višine krvnega tlaka, morda so celo neposredno podedovane.

Avtorji: Željko Tadej, Trojar Andrej, Žižek Bogomir

Ključne besede: hipertenzija, ehokardiografija, levi prekat disfunkcija

Citiranje: Med Razgl. 2007; 46: 3–17.

 
Društvo Medicinski razgledi
Korytkova ulica 2
1000 Ljubljana
E [email protected]
T (01) 524 23 56
F (01) 543 70 11


Uradne ure:
PON ni uradnih ur
TOR 7.00 - 8.00
SRE ni uradnih ur
ČET 14.00 - 15.00
PET ni uradnih ur

TRR SI56 0201 4005 0652 588
SI64004643
1203401
Pogoji poslovanja spletne trgovine
Facebook
Twitter
LinkedIn
Google+
Podporniki