This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Od prve klinične uporabe zunajtelesnega drobljenja kamnov v sečilih je minilo že več kot 20 let. Fizikalni principi drobljenja kamnov z udarnimi valovi so opisani s tlačnim modelom, modelom kavitacije, kohezivnim modelom in binarnim modelom. Uporabljamo lahko tri osnovne izvore udarnih valov: elektromagnetni, piezoelektrični in elektrohidravlični. Razvoj aparatov gre v smeri izboljševanja zbiranja udarnih valov, slikovnega prikaza kamnov z rentgensko in ultrazvočno tehniko, zmanjševanja dimenzij aparata, varnosti in udobja bolnika. Klinični rezultati zunajtelesnega drobljenja so odvisni od mnogih dejavnikov, najpogosteje opisovana sta velikost in lega kamna v sečilih. Posebno pozornost zaradi slabših uspehov drobljenja posvečajo kamnom v spodnjem ledvičnem polu ter pomenu zaostalih drobcev kamnov v sečilih, ki so zaradi gravitacijsko neugodne lege največkrat prisotni ravno v spodnji ledvični čaši. Drobljivost kamna je odvisna tudi od njegove kemične sestave, najbolj drobljivi so magnezij-amonij fosfatni kamni. Zunajtelesno drobljenje kamnov prištevajo k maloinvazivnim metodam, vendar so opisani tudi možni kratko- in dolgoročni zapleti, najpogosteje ledvične kolike, veriga drobcev, simptomatska okužba sečil in makrohematurija.