Author Archive

Vretenca in hrbtenjača prejemajo kri iz mrežja arterijskih anastomoz. Glavni dovodnici sta anteriorna in posteriorna spinalna arterija (lat. arteria spinalis anterior et posterior), ki potekata vzdolžno po anteromedialni in posterolateralni površini hrbtenjače, v kranio-kavdalni smeri do konca terminalnega živčnega nitja hrbtenjače. Vzdolž hrbtenjače se združujeta z radikulomedularnimi arterijami. Anteriorne in posteriorne radikularne oziroma radikulomedularne arterije (lat. arteriae radiculares s. … Preberite več >>

Na razvoj žilnega sistema hrbtenjače, vaskulogenezo in kasneje angiogenezo, vplivajo različni dejavniki. Razvoj arterijskega in venskega sistema hrbtenjače se začne v četrtem tednu. Zasnovo predstavlja kapilarna mreža, ki je v sivi snovi zaradi večjih metaboličnih potreb številčneje razvita kot v beli snovi. Na površini hrbtenjače se 31 parov segmentalnih arterij z izvorom iz dorzalne aorte razveji v bogat preplet kapilar, … Preberite več >>

Obdobje mladostništva je zelo razgibano obdobje, polno sprememb, v katerem pogosto srečamo samopoškodovalno vedenje. Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena ločujemo od samomorilnega vedenja, ker namen povzročenih samopoškodb ni končanje lastnega življenja. Dejavnikov tveganja za razvoj takega vedenja je veliko, od mladostnikovih fizioloških predispozicij, kot sta starost in spol, do ožjega in širšega socialnega okolja ter njegovih osebnostnih potez ipd. Kljub … Preberite več >>

Mnogo zdravil je bilo umaknjenih s trga ali pa je bila njihova raba strogo omejena zaradi pojava nepričakovanih neželenih učinkov, do katerih je prišlo šele v postmarketinški fazi. Kljub temu da so idiosinkratične reakcije (IDR) razmeroma redke (njihova incidenca je 1 na 10.000–100.000 bolnikov), so lahko življenje ogrožajoče in torej pomembno povečajo negotovost razvoja novih zdravil. Neželeni učinki … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Znano je, da so pri različnih vrstah hipotiroze za vzpostavitev evtirotičnega stanja potrebni različni odmerki levotiroksina. Dosedanje raziskave pogosto niso opredelile vrste hipotiroze in dejavnikov, ki vplivajo na njeno urejenost. Zato smo pri naših bolnikih želeli podrobneje ovrednotiti zdravljenje z levotiroksinom pri različnih in natančno opredeljenih vrstah hipotiroze. METODE. V retrospektivno raziskavo smo vključili podatke iz medicinske dokumentacije 1.122 … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Raki glave in vratu sicer niso med najpogostejšimi vendar pa so z vidika javnega zdravja zelo pomembni zaradi visoke stopnje umrljivosti in povezanosti z nezdravim življenjskim slogom. Namen prispevka je prikazati osnovne epidemiološke podatke, ki predstavljajo temelj učinkovitega javnozdravstvenega ukrepanja. METODE. Uporabili smo podatke o incidenci in umrljivosti pri rakih glave in vratu (C00–C14, C30–C32 po 10. reviziji Mednarodne … Preberite več >>

Bazedovka je avtoimunska bolezen ščitnice in je najpogostejši vzrok hipertiroze v Sloveniji. Zdravilo prvega izbora so tirostatiki, ki pa lahko v redkih primerih povzročijo agranulocitozo z življenje ogrožajočo nevtropenijo. Predstavljen je primer bolnice, pri kateri smo sočasno z bazedovko odkrili tudi levkopenijo z zmerno nevtropenijo, ki je bila najverjetneje posledica prebolevanja virusnega gastroenteritisa, lahko pa tudi same nezdravljene bazedovke. Zaradi … Preberite več >>

Tinea obraza je glivična okužba neporasle kože obraza, ki jo povzročajo dermatofiti. Kljub temu da so povzročitelji in način zdravljenja podobni kot pri ostalih glivičnih okužbah neporasle kože telesa, je pogosto napačno diagnosticirana in zdravljena. Zdravljenje s kortikosteroidi lahko poslabša in spremeni klinično sliko ter vodi v nastanek prikrite glivične okužbe. Predstavljamo primer štiri in polletnega dečka s prikrito obliko … Preberite več >>

Metastatski melanom je kljub potencialu za širjenje v osrednji živčni sistem redko opisan v področju hipotalamo-hipofizne osi. Metastaze so za to področje neznačilne, najpogosteje se pojavljajo v sklopu maligne bolezni dojk in pljuč. Metastaze v področju hipotalamusa in hipofize so redko simptomatske, najpogosteje se pri bolnikih razvije klinična slika centralnega diabetesa insipidusa. V prispevku predstavljamo primer 63-letnega bolnika z znanim … Preberite več >>