MENU
Arhiv številk » 2004 » 3 » | Medicinsko področje » Predmeti » Histologija z embriologijo »

Razvoj očesa

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

Specialna čutila, kamor prištevamo tudi čutilo vida oko, se razvijejo iz čutnih plakod v ektodermalnem kličnem listu kot odgovor na spodbudo iz osrednjega živčnega sistema. Prvotno se eno očesno polje na pobudo signalov »sonic hedgehog-a« iz prehordalne plošče loči v dve primarni očesi. Prvi zametki očesa se pojavijo na začetku četrtega tedna razvoja. Primarne strukture, iz katerih se razvije oko, so nevroektodermalni očesni mehurček kot stransko ugre­zanje stene diencefalona, ektomezenhim nevralnega grebena in površinski ektoderm. Nadaljnji razvoj očesa usklajujejo zaporedni signali in medsebojni vpliv omenjenih tkiv. Oče­sni mehurček sproži v stiku s površinskim ektodermom zadebelitev ektoderma v lečno plakodo, iz katere se razvije leča. Medtem ko se lečna plakoda preoblikuje v lečni mehurček, se distalni del optičnega mehurčka ugrezne v obliko očesne čaše. Notranja plast očesne čaše se razvije v živčni del mrežnice, zunanja plast tvori pigmentni epitelij. Proksimalni del očesnega mehurčka je očesni pecelj, ki povezuje očesni mehurček z rostralnim delom diencefalona. Iz očesnega peclja nastane vidni živec. Skozi očesno špranjo pride v oko hialoidna arterija, katere proksi­malni del ostane kot centralna arterija mrežnice. Medsebojni signali med očesnim mehurčkom, okolnim mezenhimom in ektodermom v predelu lečne plakode spodbudijo razvoj pomož­nih struktur očesa. Gena, ki sta ključnega pomena za razvoj očesa, sta Pax2 in Pax6.

Avtorji:
Draga Štiblar Martinčič

Ključne besede:
oko – embriologija

Citiranje:
Med Razgl. 2004; 43: 231–43.

Prenos PDF >>
© 2019 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑