This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Simulacije oz. modele v medicini uporabljamo pri raziskovanju – kot dopolnitev oz. nado­mestilo poskusov na živalih, pri pouku – za učenje kliničnih veščin in posegov ter pri študiju različnih fizioloških sistemov. Modeli pljuč so bili v začetku fizični – mehanski. Kasneje in tudi še dandanes pa prevladujejo matematični ali digitalni modeli. Naša metoda dela je bila izdelava modela pljuč in ventilacije iz analognih elektronskih elementov, kot sta upor in kon­denzator, s programom Electronics Workbench. Razvili smo vezja za simulacijo normalnega dihanja človeka ter simulacijo učinka bronhokonstrikcije v celotnih pljučih. Simulacija nor­malnega dihanja pokaže, da dihalni volumen v bazalnih razmerah znaša 500 ml. Plevralni tlak niha med -5 in -7,5 cm H₂O. Najbolj negativni/pozitivni alveolarni tlak znaša -1/+1 cm H₂O. Bronhokonstrikcija povzroči podaljšan izdih, padec dihalnega volumna oz. alveolarne ventilacije na približno polovico ter zmeren porast funkcionalne rezidualne kapacitete. Kom­penzacijo smo izvedli ročno, da smo dosegli normalizacijo alveolarne ventilacije. Rezultati simulacij se dobro ujemajo s podatki iz literature. Naš model je dober in ga je mogoče upo­rabljati za raziskovanje in pouk. V prihodnosti ga bomo nadgradili z negativno povratno zvezo za samodejno uravnavanje (homeostazo) alveolarne ventilacije ob delovanju različnih motenj.