This post is also available in:
English (Angleščina)
Slovenščina
Šestletna deklica je decembra 2024 prišla v urgentno ambulanto zaradi vročine v zadnjih petih
dneh, ki je kljub uporabi antipiretikov vztrajno naraščala. Poleg tega so starši poročali, da je
večino časa zelo utrujena in neješča. Navajajo tudi, da deklico obliva občasna vročica, ki jo spremlja
pospešeno dihanje. Starši so dan pred tem opazili tudi, da je deklici koža na mestu predhodnega
operativnega posega pordela.
Deklica je bila pred tremi tedni hospitalizirana zaradi vnetega slepiča. Načrtovana je bila
laparoskopska odstranitev slepiča, ampak je bila zaradi zapletov med operacijo izvedena odprta
operacija. Pred operacijo je imela deklica vstavljen osrednji venski kateter v subklavijsko veno,
po katerem je tudi po operaciji preventivno pet dni prejemala antibiotično terapijo. V bolnišnici
je prejemala intravenozno ceftriakson in metronidazol, po odpustu je prešla na per os zdravljenje
z Augmentinom® (amoksicilin in klavulanska kislina). Deklica je bila odpuščena pet dni
po operaciji, poleg antibiotikov je prejela tudi antiemetično in analgetično zdravljenje. V tednu
pred nastankom novih simptomov ni bilo prisotnega kašlja, bruhanja ali driske. V zadnjih šestih
mesecih družina ni nikamor potovala in nihče v družini ni imel podobnih simptomov.
Ob sprejemu v urgentno ambulanto je bila deklica neorientirana v času in prostoru ter je
odgovarjala upočasnjeno, vendar ustrezno. Njen krvni tlak je znašal 95/60mmHg, telesna temperatura
aksilarno 39,4 °C, frekvenca srca je bila 125/min, kapilarni povratek nad 3 sekunde,
frekvenca dihanja 24/min in saturacija hemoglobina v krvi 94% brez dodanega kisika. Koža
je bila hladna, potna in marmorirana. Pri pregledu trebuha je bila vidna dehiscirana pooperativna
rana v desnem spodnjem kvadrantu. Koža v področju rane je bila pordela, ob rani so
bile vidne belo sive obloge. Palpatorno je bil trebuh napet in izrazito boleč na dotik. Opravljen
je bil CT trebuha s kontrastnim sredstvom, na katerem je bilo vidnih več abscesov v spodnjem
desnem kvadrantu trebušne votline.
Opravljene so bile osnovne laboratorijske preiskave krvi, ki so pokazale zmerno povišano koncentracijo
prokalcitonina (0,8 ng/ml) z minimalno povišano koncentracijo C-reaktivne beljakovine
(angl. C-reactive protein, CRP; 8,5mg/l). Serumska koncentracija laktata je bila povišana
(4,4 mmol/l). V krvni sliki sta izstopali eozinofilija (2,5×10⁹/l) in zmerna levkocitoza (12,5×10⁹/l),
prisotna je bila tudi trombocitopenija (98,5 × 10⁹/l).
Lečeči zdravnik se je na podlagi izvidov odločil za odvzem krvi za hemokulture ter kultivacijo
brisa iz pooperativne rane na mikrobiološkem gojišču. Hemokulture so bile pozitivne na
glivne mikrobe. Poleg tega so odvzeli kri še za določitev antigenskih testov na manan, galaktomanan
in β-D-glukan. Pozitivna sta bila testa na manan in β-D-glukan. Test na galaktomanan je bil
negativen.
Deklico so hemodinamsko stabilizirali ter jo napotili na kirurško odstranitev abscesov v trebušni
votlini. Od sprejema naprej je prejemala intravenozno ehinokandine (kapsofundin). Stanje
se ji je po dveh dneh izboljšalo, po enem tednu v krvi ni bilo več mogoče zaznati manana in
β-D-glukana. Kontrolne hemokulture so bile negativne na glivne mikrobe.
This post is also available in:
English (Angleščina)
Slovenščina
Šestletna deklica je decembra 2024 prišla v urgentno ambulanto zaradi vročine v zadnjih petih
dneh, ki je kljub uporabi antipiretikov vztrajno naraščala. Poleg tega so starši poročali, da je
večino časa zelo utrujena in neješča. Navajajo tudi, da deklico obliva občasna vročica, ki jo spremlja
pospešeno dihanje. Starši so dan pred tem opazili tudi, da je deklici koža na mestu predhodnega
operativnega posega pordela.
Deklica je bila pred tremi tedni hospitalizirana zaradi vnetega slepiča. Načrtovana je bila
laparoskopska odstranitev slepiča, ampak je bila zaradi zapletov med operacijo izvedena odprta
operacija. Pred operacijo je imela deklica vstavljen osrednji venski kateter v subklavijsko veno,
po katerem je tudi po operaciji preventivno pet dni prejemala antibiotično terapijo. V bolnišnici
je prejemala intravenozno ceftriakson in metronidazol, po odpustu je prešla na per os zdravljenje
z Augmentinom® (amoksicilin in klavulanska kislina). Deklica je bila odpuščena pet dni
po operaciji, poleg antibiotikov je prejela tudi antiemetično in analgetično zdravljenje. V tednu
pred nastankom novih simptomov ni bilo prisotnega kašlja, bruhanja ali driske. V zadnjih šestih
mesecih družina ni nikamor potovala in nihče v družini ni imel podobnih simptomov.
Ob sprejemu v urgentno ambulanto je bila deklica neorientirana v času in prostoru ter je
odgovarjala upočasnjeno, vendar ustrezno. Njen krvni tlak je znašal 95/60mmHg, telesna temperatura
aksilarno 39,4 °C, frekvenca srca je bila 125/min, kapilarni povratek nad 3 sekunde,
frekvenca dihanja 24/min in saturacija hemoglobina v krvi 94% brez dodanega kisika. Koža
je bila hladna, potna in marmorirana. Pri pregledu trebuha je bila vidna dehiscirana pooperativna
rana v desnem spodnjem kvadrantu. Koža v področju rane je bila pordela, ob rani so
bile vidne belo sive obloge. Palpatorno je bil trebuh napet in izrazito boleč na dotik. Opravljen
je bil CT trebuha s kontrastnim sredstvom, na katerem je bilo vidnih več abscesov v spodnjem
desnem kvadrantu trebušne votline.
Opravljene so bile osnovne laboratorijske preiskave krvi, ki so pokazale zmerno povišano koncentracijo
prokalcitonina (0,8 ng/ml) z minimalno povišano koncentracijo C-reaktivne beljakovine
(angl. C-reactive protein, CRP; 8,5mg/l). Serumska koncentracija laktata je bila povišana
(4,4 mmol/l). V krvni sliki sta izstopali eozinofilija (2,5×10⁹/l) in zmerna levkocitoza (12,5×10⁹/l),
prisotna je bila tudi trombocitopenija (98,5 × 10⁹/l).
Lečeči zdravnik se je na podlagi izvidov odločil za odvzem krvi za hemokulture ter kultivacijo
brisa iz pooperativne rane na mikrobiološkem gojišču. Hemokulture so bile pozitivne na
glivne mikrobe. Poleg tega so odvzeli kri še za določitev antigenskih testov na manan, galaktomanan
in β-D-glukan. Pozitivna sta bila testa na manan in β-D-glukan. Test na galaktomanan je bil
negativen.
Deklico so hemodinamsko stabilizirali ter jo napotili na kirurško odstranitev abscesov v trebušni
votlini. Od sprejema naprej je prejemala intravenozno ehinokandine (kapsofundin). Stanje
se ji je po dveh dneh izboljšalo, po enem tednu v krvi ni bilo več mogoče zaznati manana in
β-D-glukana. Kontrolne hemokulture so bile negativne na glivne mikrobe.