Arhiv številk » 2016 » 4 »

Vloga perkutanih posegov se je v zadnjem desetletju povečala predvsem zaradi tehnološkega razvoja aparatur za slikovni nadzor in sodobne materialne opreme, kar je bistveno prispevalo k varnejšemu, natančnejšemu in učinkovitejšemu izvajanju posegov na mišično-kostnem sistemu. Perkutane diagnostične posege izvajamo predvsem za etiološko opredelitev kostnih ali mehkotkivnih patoloških sprememb. Najpomembnejši diagnostični minimalno invazivni poseg je perkutana biopsija kostnih in mehkotkivnih struktur, … Preberite več >>

Jetrnocelični karcinom je najpogostejši primarni maligni tumor jeter. Metode izbora za odkrivanje in sledenje jetrnoceličnemu karcinomu so ultrazvok, ultrazvok z uporabo kontrastnega sredstva, računalniška tomografija in magnetna resonanca. Razvrstitev bolnikov po Barcelonski klasifikaciji omogoča natančnejšo napoved poteka bolezni in zdravljenja, zato je zgodnja diagnostika jetrnoceličnega karcinoma izrednega pomena za preživetje te skupine bolnikov. Bolnike v zgodnjem stadiju bolezni zdravimo s … Preberite več >>

Embolizacija portalne vene je poseg intervencijske radiologije, ki spodbudi hipertrofijo neobolelega dela jeter pred načrtovano obsežno jetrno resekcijo z namenom, da se zmanjša možnost pooperativne jetrne odpovedi. V članku je predstavljen primer 50-letnega bolnika z jetrnimi zasevki karcinoma želodca, ki je bil uspešno zdravljen z desno hepatektomijo po predoperativni embolizaciji vej desne portalne vene. Predstavljene so indikacije
in kontraindikacije za … Preberite več >>

Perkutana transtorakalna igelna biopsija in transtorakalna radiofrekvenčna ablacija sta interventna posega, ki predstavljata pomembno alternativo invazivnejšim kirurškim posegom v diagnostiki in terapiji pljučnih bolezenskih sprememb. Ena izmed najpogostejših slikovnih metod, ki se uporablja za vodenje obeh posegov, je računalniška tomografija. Izbira ustrezne igle in načrtovanje perkutane transtorakalne igelne biopsije sta predvsem odvisna od videza bolezenske spremembe in njene lokacije. Transtorakalna … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Raki glave in vratu sicer niso med najpogostejšimi vendar pa so z vidika javnega zdravja zelo pomembni zaradi visoke stopnje umrljivosti in povezanosti z nezdravim življenjskim slogom. Namen prispevka je prikazati osnovne epidemiološke podatke, ki predstavljajo temelj učinkovitega javnozdravstvenega ukrepanja. METODE. Uporabili smo podatke o incidenci in umrljivosti pri rakih glave in vratu (C00–C14, C30–C32 po 10. reviziji Mednarodne … Preberite več >>

Zasevki se v kosteh pojavljajo znatno pogosteje kot primarne novotvorbe. Pri solidnih tumorjih najpogosteje v kosti zasevajo rak dojke, prostate, pljuč, ščitnice in ledvice. Kostne zasevke lahko razdelimo na zapletene ali nezapletene, glede na strukturo prizadete kostnine pa na osteolitične, osteoblastne in mešane zasevke. V klinični sliki bolnika je zelo pogosto prisotna bolečina, lahko pa so prisotni tudi pojav patoloških … Preberite več >>

Rak glave in vratu predstavlja približno 5 % vseh rakov, kar ga glede na pogostost pojavljanja uvršča na 6. mesto. V Sloveniji vsako leto zboli približno 450 ljudi. Najpogostejše mesto zasevanja raka glave in vratu so bezgavke na vratu, ki predstavljajo kar 40 % vseh človekovih bezgavk. Kot prva radiološka preiskovalna metoda se pri sumu na bolezensko spremenjene bezgavke uporablja … Preberite več >>

Kompresija hrbtenjače je pri bolniku z maligno boleznijo poznana kot urgentno stanje zaradi možnih nepopravljivih nevroloških posledic. Večinoma nastane kot posledica zasevkov v vretencih, najpogosteje pri raku dojke, prostate in pljuč ter plazmocitomu in limfomu. Simptomi in znaki, ki opozarjajo na kompresijo hrbtenjače, so bolečina, mišična šibkost in avtonomna disfunkcija. Diagnostična metoda izbora je MRI, v primeru kontraindikacij pa mielografija … Preberite več >>

Bolniki z rakom danes živijo dlje kot nekoč in bolj kakovostno. K temu je v večji meri prispeval multidisciplinarni pristop v diagnostiki raka – patohistološka diagnostika, molekularna in genetska tipizacija tumorja so ključni členi učinkovitega zdravljenja raka. Z omenjenimi disciplinami danes razpoznamo tarče in izdelamo vanje usmerjena zdravila (tarčna terapija) ter prepoznamo molekularne označevalce, ki nudijo podatke o agresivnosti in … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Sladkorna bolezen (SB) tipa 2 in rak dojk sta v razvitem svetu pogosti bolezni z nekaterimi skupnimi dejavniki tveganja. V literaturi je za pojasnitev povečanega tveganja za nastanek raka dojk pri bolnicah s SB tipa 2 predlaganih več patofizioloških mehanizmov, med njimi tudi zvišana koncentracija inzulina v krvi. Ker nekatere vrste zdravljenja SB tipa 2 zvišujejo koncentracijo inzulina v … Preberite več >>

Maligni melanom je nepredvidljiva, hitro napredujoča bolezen z najhitreje rastočo incidenco od vseh rakavih bolezni. Zanj je značilna velika zmožnost zasevanja in pogoste ponovitve, kar obstoječa sistemska terapija nezadovoljivo preprečuje. Kljub navidezni ozdravitvi malignega melanoma z zdravljenjem po sodobnih smernicah se bolezen pogosto ponovi. Razlog za to so verjetno rakaste matične celice, ki s svojo plastičnostjo, samoobnovo in hkratno odpornostjo … Preberite več >>

Uhajanje seča je pogost neželeni učinek zdravljenja ginekoloških rakov, ki ima pomemben negativen vpliv na kakovost življenja bolnic. Povzročijo ga lahko vsi trije osnovni načini zdrav­ljenja v ginekološki onkologiji (kirurški posegi, obsevanje in zdravljenje s citostatiki). Do uha­janja seča lahko pride po zdravljenju vseh ginekoloških rakov, pogostnost pojavljanja te težave pa je odvisna predvsem od oblike zdravljenja. Po zdravljenju ginekoloških … Preberite več >>