Kljub temu da so registrirana za širšo uporabo, vsa sistemska zdravljenja za bolnike z rakomniso enako pomembna. Pomembno je, da se pri interpretaciji izsledkov kliničnih raziskavne osredotočimo samo na en…

Nevroendokrine neoplazme so skupina redkih in raznolikih neoplazem. Čeprav lahko nastanejov različnih tkivih, več kot polovica vseh primerov izhaja iz gastroenteropankreatičnegasistema, ki je največji nevroendokrini sistem v človeškem telesu. V…

Kožni melanom predstavlja izredno nevarno obliko kožnega raka. Še posebej, ko je ugotovljen v napredovalih stopnjah razvoja, so možnosti učinkovitega zdravljenja omejene. Novosti na področju zdravljenja napredovalega kožnega melanoma izkoriščajo…

Terapija z limfociti T, gensko spremenjenimi s himernimi antigenskimi receptorji, je podvrsta imunoterapije, natančneje adoptivne T-celične terapije, ki se je razvila z namenom tarčnega in specifičnega uničenja rakavih celic. V…

Stereotaktična radioterapija telesa je visoko natančna, neinvazivna in slikovno vodena oblika hipofrakcionirane radioterapije, pri kateri tumorsko tkivo obsevamo z visokimi dozami v nizkem številu obsevalnih odmerkov ali frakcij (1–8). Če…

Stereotaktična radioterapija telesa je radioterapevtska metoda, ki omogoča natančno izsevanje visokega obsevalnega odmerka v nizkem številu frakcij na majhno prostornino tarčnega tkiva, ob čemer je prizadetost okolnega tkiva čim manjša.…

Radioterapija je zdravljenje bolezni z ionizirajočim sevanjem, ki povzroči okvaro genetskega zapisa celice in s tem onemogoči njeno delitev. V procesu zdravljenja raka jo lahko uporabljamo samostojno ali v kombinaciji…

Pljučni rak kljub novim načinom zdravljenja po umrljivosti ostaja na prvem mestu medvsemi raki, prav tako je petletno preživetje le okoli 20 %. Podatki raziskav kažejo, da lahkopresejanje pljučnega raka…

Paraneoplastični sindromi so redki klinični sindromi, ki nastanejo kot posledica sistemskih učinkov tumorjev. Nastanejo po dveh glavnih mehanizmih: neimunološki in imunološki mehanizmi. Neimunološki mehanizmi so povezani s tumorskim izločanjem hormonov,…

Cilj onkološkega zdravljenja je čim učinkoviteje uničiti tumorske celice in pri tem povzročiti čim manj neželenih učinkov na zdrava tkiva in organe. To je mogoče doseči le s strategijo, ki…

Radioterapija in sistemska terapija sta skupaj s kirurgijo osnovna načina zdravljenja v onkologiji. Največkrat ju uporabljamo zaporedno, lahko pa ju kombiniramo in s sočasnim zdravljenjem dosežemo boljši učinek na tumor,…

Sodobno zdravljenje in spremljajoča obravnava, ki bolnikom z rakom podaljša življenje in/ali kakovost njihovega življenja, ne bi bila možna brez kliničnega raziskovanja. Vir novih spoznanj v onkologiji je, podobno kot…

Razvoj raka je stopenjski proces, njegov temelj pa predstavljajo spremembe v genetskem zapisu in izražanju genov. Te spremembe je mogoče opredeliti z genetskimi ali laboratorijskimi biokemijskimi metodami in jih uporabiti…

Solitarne zasevke raka v nadledvični žlezi odkrijemo pri tretjini ali več bolnikov z rakomin so pogosto znak sistemsko napredovale bolezni. Najpogosteje so to zasevki pljučnegaraka, raka ledvice, debelega črevesa, dojk…

Čeprav predstavlja kirurška onkologija že od nekdaj temelj zdravljenja solidnih rakov, je napredek v dopolnilnem onkološkem zdravljenju omogočil deeskalacijo kirurškega zdravljenja, kar pomeni manj agresivne oblike zdravljenja ob enakem oz.…

Ionizirajoče sevanje se uporablja za zdravljenje raka. Temelji na glavnem učinku ionizirajočega sevanja, poškodbi molekule DNA in posledičnem odmrtju obsevane celice. Poleg poškodb DNA povzroča tudi druge znotrajcelične poškodbe makromolekul.…

Vloga perkutanih posegov se je v zadnjem desetletju povečala predvsem zaradi tehnološkega razvoja aparatur za slikovni nadzor in sodobne materialne opreme, kar je bistveno prispevalo k varnejšemu, natančnejšemu in učinkovitejšemu…

Jetrnocelični karcinom je najpogostejši primarni maligni tumor jeter. Metode izbora za odkrivanje in sledenje jetrnoceličnemu karcinomu so ultrazvok, ultrazvok z uporabo kontrastnega sredstva, računalniška tomografija in magnetna resonanca. Razvrstitev bolnikov…

Embolizacija portalne vene je poseg intervencijske radiologije, ki spodbudi hipertrofijo neobolelega dela jeter pred načrtovano obsežno jetrno resekcijo z namenom, da se zmanjša možnost pooperativne jetrne odpovedi. V članku je…

Perkutana transtorakalna igelna biopsija in transtorakalna radiofrekvenčna ablacija sta interventna posega, ki predstavljata pomembno alternativo invazivnejšim kirurškim posegom v diagnostiki in terapiji pljučnih bolezenskih sprememb. Ena izmed najpogostejših slikovnih metod,…

IZHODIŠČA. Raki glave in vratu sicer niso med najpogostejšimi vendar pa so z vidika javnega zdravja zelo pomembni zaradi visoke stopnje umrljivosti in povezanosti z nezdravim življenjskim slogom. Namen prispevka…

Zasevki se v kosteh pojavljajo znatno pogosteje kot primarne novotvorbe. Pri solidnih tumorjih najpogosteje v kosti zasevajo rak dojke, prostate, pljuč, ščitnice in ledvice. Kostne zasevke lahko razdelimo na zapletene…

Rak glave in vratu predstavlja približno 5 % vseh rakov, kar ga glede na pogostost pojavljanja uvršča na 6. mesto. V Sloveniji vsako leto zboli približno 450 ljudi. Najpogostejše mesto…

Kompresija hrbtenjače je pri bolniku z maligno boleznijo poznana kot urgentno stanje zaradi možnih nepopravljivih nevroloških posledic. Večinoma nastane kot posledica zasevkov v vretencih, najpogosteje pri raku dojke, prostate in…