Anatomija
Nadlahtnica in nadlaktnica v slovenskih pisnih virih
IZHODIŠČA. Mednarodni anatomski termin humerus ima dva slovenska sinonima, nadlahtnicain nadlaktnica. Namen prispevka je ugotoviti, kateri od njiju se v slovenskih pisnihvirih pogosteje pojavlja in kateri je bolj priporočen za…
Preberi več ›Nadlahtnica in nadlaktnica v slovenskih pisnih virih
IZHODIŠČA. Mednarodni anatomski termin humerus ima dva slovenska sinonima, nadlahtnicain nadlaktnica. Namen prispevka je ugotoviti, kateri od njiju se v slovenskih pisnihvirih pogosteje pojavlja in kateri je bolj priporočen za…
Preberi več ›Mišično-skeletni sistem in njegova vloga v različnih življenjskih obdobjih
Članek obravnava pomen mišično-skeletnega sistema v različnih življenjskih obdobjih,in sicer od rojstva do starosti. Izpostavlja pomen vadbe za moč kot ene izmed najpomembnejšihkomponent zdravega življenjskega sloga poleg aerobne vadbe in…
Preberi več ›Žilna anatomija − arterijska oskrba hrbtenice in hrbtenjače
Vretenca in hrbtenjača prejemajo kri iz mrežja arterijskih anastomoz. Glavni dovodnici sta anteriorna in posteriorna spinalna arterija (lat. arteria spinalis anterior et posterior), ki potekata vzdolžno po anteromedialni in posterolateralni…
Preberi več ›Žilna anatomija – venska oskrba hrbtenice in hrbtenjače
Vene hrbtenice in hrbtenjače odvajajo vensko kri in potekajo podobno kot arterije. Imajo zelo tanke stene in so večinoma brez zaklopk. Anteriorne in posteriorne spinalne vene, ki potekajo vzdolžno po…
Preberi več ›Anatomija štirih jetrnih sistemov in delitev jeter na funkcionalne enote
Funkcionalna anatomija jeter temelji na razporeditvi štirih sistemov znotraj jeter: portalnega in arterijskega ter sistema žolčnih vodov in jetrnih ven. Na osnovi znotrajhepatičnega poteka in vejitve sistemov razdelimo jetra na…
Preberi več ›Anatomija pljuč
Članek opisuje površino in notranjo strukturo pljuč ter topografske odnose s sosednjimi organi. Prikazan je potek parietalne plevre, razloženi so plevralni recesusi in pulmonalni ligament. Opisan je dvojni krvni obtok…
Preberi več ›Senzorični sistemi
Človek je občutljiv za vrsto različnih energij. Njihov vpliv zaznamo, če imamo zanje ustrezne receptorje, ki fizikalni dražljaj spremene v zaporedje živčnih impulzov. Ti po določenih živčnih poteh potujejo do…
Preberi več ›Descendentne živčne proge
Možganska skorja in jedra v možganih in možganskem deblu pobujajo, vodijo in nadzirajo človekovo delovanje. Središča v osrednjem živčevju so neposredno ali posredno povezana s perifernimi strukturami, ki živčne impulze…
Preberi več ›Ascendentne živčne proge
Živčne proge so zaporedje nevronov, vpletenih v razne aktivnosti živega bitja. V članku so opisane ascendentne živčne proge, ki vodijo podatke do skorje velikih in malih možganov ter do drugih…
Preberi več ›Anatomija prebavne cevi
Prebavno cev gradi niz votlih organov, katerega skupna naloga je sprejem in prebava hrane. Zaradi številnih posebnosti v zgradbi je izpuščen prvi del prebavne cevi, ustna votlina (cavum oris) in…
Preberi več ›Descensus testis
Opisan je potek spuščanja moda v modnik. Poudarjen je njegov odnos do gubernakula, past trebušne stene in potrebušnice v času spuščanja ter pomen teh odnosov za končno stanje.
Preberi več ›Aksilarna regija
V članku je topografsko in vsebinsko opisana aksilarna regija ter njen odnos s sosednjimi regijami. Aksilarna regija ima obliko piramide. Njen vrh povezuje pazdušno jamo in stransko regijo vratu in…
Preberi več ›Zgradba in delovanje vidne poti pri človeku
Članek opisuje osnovna in nova spoznanja o vidni poti pri človeku, ki so jih omogočile tehnike slikanja možganov, neinvazivne elektrofiziološke in druge metode. Prikazana je novejša razlaga zaznavanja barv in…
Preberi več ›Femoralni trikotnik
V članku je topografsko in vsebinsko opisan femoralni trikotnik (trigonum femorale). Bazo trikotnika tvori ingvinalni ligament, lateralni rob krojaška mišica (m. sartorius), medialni rob dolga pritezalka (m. adductor longus), vrh…
Preberi več ›Vegetarijanska prehrana in otroci – zapleti in njihovo preprečevanje
V članku predstavljam nekaj dejstev o vegetarijanski prehrani, njen vpliv na razvoj otroka, možne zaplete in preprečevanje le-teh. Uravnotežena vegetarijanska prehrana lahko zagotovi vse potrebne snovi za razvijajočega se otroka.…
Preberi več ›Anatomija ledvic
Ledvica je paren organ, ki leži na lumbokostalnem trikotniku trebušne prepone in na mišicah zadnje trebušne stene izven peritonealne votline. Obdaja jo vezivna in maščobna ovojnica. Zgrajena je iz ledvične…
Preberi več ›Pozni razvoj peritonealne votline
Opisana je tretja faza v razvoju peritonealne votline, ko pride do priraščanja organov na trebušno steno in zraščanja listov potrebušnice. Prikazane so spremembe v odnosih med organi in potrebušnico glede…
Preberi več ›Histološka, anatomska in funkcijska organiziranost skorje osrednjega živčevja
Možganska skorja je sestavljena iz velikega števila različnih živčnih celic in za uspešno delovanje živčevja pomembnih povezav. Aktivnost določajo signali v dovodnih vlaknih, ki vzdražijo živčne celice v možganskih središčih.…
Preberi več ›Zgodnji razvoj peritonealne votline
Opisani sta zgodnji stopnji razvoja peritonealne votline: stanje organov v mediani ravnini v prvi ter premeščanje organov v drugi fazi razvoja. Nakazan je njun pomen za končno stanje v trebušni votlini.
Preberi več ›Podkolenska kotanja
V članku je topografsko, vsebinsko in delno klinično opisana podkolenska kotanja. Podkolenska kotanja je z mišicami omejen romboiden prostor na zadajšnji strani kolena. Tu najdemo podkolenske žile (arteria, vena poplitea),…
Preberi več ›Anamneza in preiskave v proktologiji
Bolezenskih sprememb anorektuma je veliko. Predstavljeni so posamezni simptomi, ki so pogosto povezani z anorektalnimi obolenji, in osnovna načela jemanja anamneze in digitorektalnega pregleda.
Preberi več ›Bursa omentalis
Bursa omentalis je navpična peritonealna špranja za želodcem, ki jo z ostalo peritonealno votlino povezuje pod jetri in za hepatoduodenalnim ligamentom ležeči omentalni foramen (lat. foramen omentale). Njeno sprednjo steno…
Preberi več ›Simulacije dihanja I
Simulacije oz. modele v medicini uporabljamo pri raziskovanju - kot dopolnitev oz. nadomestilo poskusov na živalih, pri pouku - za učenje kliničnih veščin in posegov ter pri študiju različnih fizioloških…
Preberi več ›