This post is also available in:
English (Angleščina)
Slovenščina
Članek opisuje osnovna in nova spoznanja o vidni poti pri človeku, ki so jih omogočile tehnike slikanja možganov, neinvazivne elektrofiziološke in druge metode. Prikazana je novejša razlaga zaznavanja barv in gibanja, ki temelji na odkritju dveh vzporednih poti obdelave optičnega dražljaja, drobno- (P) in veliko- celične (M) poti. Pomembne strukture poti P, ki omogoča analizo barv, so: ganglijske celice P v mrežnici – drobnocelične plasti v talamičnem lateralnem genikulatnem jedru – kapljičaste strukture (blob) v primarni vidni skorji V1 – vidno področje V4. Pomembne strukture poti M, ki omogoča analizo gibanja, so ganglijske celice M v mrežnici – velikocelične plasti v lateralnem genikulatnem jedru – primarna vidna skorja V1- vidno področje V5. Opisana je lokacija drugih področij možganske skorje, pomembnih za vid; v senčnem režnju se konča pot, ki je pomembna za prepoznavanje oblik (»pot kaj«), medtem ko se v temenskem režnju konča pot, ki je pomembna za prostorsko zaznavo (»pot kje«). Tudi podatki, pridobljeni v kliničnih stanjih, kot so možganska akromatopsija (nezmožnost zaznavanja barv), akinetopsija (nezmožnost zaznavanja gibanja), prozopagnozija (nepre- poznavanje znanih obrazov), kažejo na obstoj več funkcijsko specializiranih središč. Za zavestno zaznavo zunanjega sveta se zdi, da je potrebna sočasna aktivnost številnih vidnih področij.