Zgradba in delovanje vidne poti pri človeku

Članek opisuje osnovna in nova spoz­nanja o vidni poti pri človeku, ki so jih omogo­čile tehnike slikanja možganov, neinvazivne elektrofiziološke in druge metode. Prikazana je novejša razlaga zaznavanja barv in gibanja, ki temelji na odkritju dveh vzporednih poti obde­lave optičnega dražljaja, drobno- (P) in veliko- celične (M) poti. Pomembne strukture poti P, ki omogoča analizo barv, so: ganglijske celice P v mrežnici – drobnocelične plasti v talamičnem lateralnem genikulatnem jedru – kapljičaste strukture (blob) v primarni vidni skorji V1 – vid­no področje V4. Pomembne strukture poti M, ki omogoča analizo gibanja, so ganglijske celice M v mrežnici – velikocelične plasti v lateralnem genikulatnem jedru – primarna vidna skorja V1- vidno področje V5. Opisana je lokacija dru­gih področij možganske skorje, pomembnih za vid; v senčnem režnju se konča pot, ki je po­membna za prepoznavanje oblik (»pot kaj«), medtem ko se v temenskem režnju konča pot, ki je pomembna za prostorsko zaznavo (»pot kje«). Tudi podatki, pridobljeni v kliničnih stanjih, kot so možganska akromatopsija (nezmožnost zaznavanja barv), akinetopsija (nezmožnost zaznavanja gibanja), prozopagnozija (nepre- poznavanje znanih obrazov), kažejo na obstoj več funkcijsko specializiranih središč. Za za­vestno zaznavo zunanjega sveta se zdi, da je potrebna sočasna aktivnost številnih vidnih po­dročij.