Z vami že od leta 1962.

Fiziologija

Goldman-Hodgkin-Katzev model membranskega potenciala in njegova primerjava z ohmskim modelom membranskega potenciala

Kadar je celična membrana prepustna za več vrst ionov, za določitev toka posameznegaiona in mirovnega membranskega potenciala obstaja več pristopov. Eden izmed njih jepreprost linearni ohmski model, ki predvideva linearno…
Preberi več ›

Vloga mišične mase v starosti

Približno 40% telesne mase predstavljajo mišice, ki se med seboj razlikujejo v svoji sestaviin funkciji. Razdelimo jih na skeletne in gladke mišice, kot posebna mišica izstopasrce. Mišice nam omogočajo premikanje…
Preberi več ›

Vloga mišične mase v krepitvi imunskega sistema

Imunologija telesne vadbe se je začela z opažanji, da pretrenirani športniki pogosteje zbolevajoza okužbami dihal. V zadnjih 20 letih pa se je zaradi vpliva spoznanj o zdravstvenikoristnosti telesne vadbe začelo…
Preberi več ›

Skeletna mišica in presnovno zdravje

Skeletne mišice zavzemajo kar okoli 40 % celotne telesne mase. Z mišičnim krčenjem telesuomogočijo gibanje in opravljanje motoričnih aktivnosti, kot sta dihanje in žvečenje, karje nujno za preživetje. Gibanje ni…
Preberi več ›

Mišično-skeletni sistem in njegova vloga v različnih življenjskih obdobjih

Članek obravnava pomen mišično-skeletnega sistema v različnih življenjskih obdobjih,in sicer od rojstva do starosti. Izpostavlja pomen vadbe za moč kot ene izmed najpomembnejšihkomponent zdravega življenjskega sloga poleg aerobne vadbe in…
Preberi več ›

UVODNIK, Mišica – pozabljeni endokrini organ

Skeletna mišica je organ, ki se krči po človekovi volji, deluje pa tudi endokrino. Miokiniso signalne molekule, ki jih tvorijo in izločajo mišična vlakna – na celice delujejo avtokrino,parakrino ali…
Preberi več ›

Hemostaza

Hemostaza je fiziološki mehanizem, ki na mestu poškodbe žile ustavi krvavitev z nastankom krvnega strdka, obenem pa omogoča, da kri v žilah ostaja tekoča. Pri hemostazi sodelujejo: žilna stena, trombociti,…
Preberi več ›

Kazalci variabilnosti srčne frekvence in njihova uporaba v medicini

Spremenjeno delovanje avtonomnega živčnega sistema je tesno povezano s patofiziologijo številnih bolezenskih stanj, kot so miokardni infarkt, srčno popuščanje in diabetična nevropatija, ali pa igra celo ključno vlogo v patogenezi…
Preberi več ›

Razumevanje elektroencefalografije s pomočjo prostorskega kota

Razlaganje elektroencefalografskega zapisa je pogosto omejeno na to, da elektroda nad izvorom aktivnosti v možganih zazna največji potencial, bolj oddaljene elektrode pa manjši potencial. Takšna interpretacija je lahko napačna. Sodobni…
Preberi več ›

Aktivnost avtonomnega živčevja med telesno vadbo

Prilagoditve telesa na napor so deloma posledica lokalnih sprememb notranjega okolja, večji del prilagoditev pa je sistemskih in vplivajo predvsem na spremenjeno delovanje srčno-žilnega sistema. Pri tem ima ključno vlogo…
Preberi več ›

Telesna dejavnost in termoregulacija

Med telesno dejavnostjo se v aktivnih mišicah močno poveča nastajanje toplote; telesna temperatura lahko naraste za dve ali celo več stopinj. Termoregulacija nam omogoča, da odvečno toploto oddamo v okolico.…
Preberi več ›

Nekatere prilagoditve telesa na napor

Telesni napor pomeni večjo porabo energije v našem telesu, še posebej v aktivnih skeletnih mišičnih celicah. Neposreden vir energije za mišično kontrakcijo je ATP, ki nastaja v celicah aerobno ali…
Preberi več ›

Akcijski potencial

Membranski potencial celice je odvisen od koncentracijskega gradienta ionov preko membrane in od prevodnosti membrane za ione. V mirovanju je transmembranski potencial celice negativen glede na zunanjost celične membrane. Vsak…
Preberi več ›

Nernstov potencial in ohmski model membranskega potenciala

Prvi del članka obravnava Nernstov potencial določene vrste ionov kot razliko v električnem potencialu med dvema področjema, ki uravnovesi razliko v kemični potencialni energiji med tema področjema, nastalo zaradi različnih…
Preberi več ›

Vid: sinaptično povezovanje med nevroni mrežnice in obdelava signalov

Živčne celice mrežnice se med seboj povezujejo vodoravno in navpično. Vhodni svetlobni dražljaji, ki jih sprejmejo fotoreceptorji, se delno obdelujejo že v prvi sinapsi na mrežnici – sinapsi med fotoreceptorjem…
Preberi več ›

Vid: mrežnica, fotoreceptorji in fototransdukcija

Človeška mrežnica vsebuje dve vrsti fotoreceptorjev: paličnice in čepnice. Prve so zelo občutljive in omogočajo gledanje v pogojih šibke osvetljenosti, druge so odgovorne za gledanje podnevi in zaznavanje barv. Absorpcija…
Preberi več ›

Vpogled v uravnavano eksocitozo: vloga lipidov

Eksocitoza, katere del je tudi fuzija membrane mešička in plazmaleme, je značilna za evkariontske celice in ima pomembno vlogo v mnogih celičnih procesih. Dolgo časa je na razisko­valnem področju prevladovalo…
Preberi več ›

Okrnjeno delovanje endotelija

Med najzgodnejše funkcionalne spremembe arterij, ki predstavljajo predstopnjo procesa ate­roskleroze, spada okrnjeno delovanje endotelija. Slednje v glavnem obsega zmanjšano pro­izvodnjo oziroma razpoložljivost dušikovega oksida, po drugi strani pa pomeni nesorazmerje…
Preberi več ›

Variabilnost srčne frekvence pri športnikih in njena povezava z maksimalno aerobno kapaciteto

IZHODIŠČA. Z večanjem vpliva parasimpatika se povečuje variabilnost srčne frekvence. Pri fizično dobro treniranih posameznikih se vagalni tonus v primerjavi z neaktivno populacijo zviša. Srčna frekvenca v mirovanju se zniža,…
Preberi več ›

Osnove zaznavanja, dojemanja (spoznavanja) in prepoznavanja bolečine

V prispevku predstavljamo bolečino kot zelo osebni občutek, ki ga je zaradi večdimenzionalnosti zelo težko natančno opredeliti. Večinoma smo pozorni samo na biološko plat občutka, ki pa ga brez upoštevanja…
Preberi več ›

Regeneracija skeletne mišičnine – mehanizmi, satelitske celice in dejavniki vpliva

Skeletna mišičnina je eno od najobsežnejših tkiv v človeškem telesu, saj lahko pri zdravem odraslem predstavlja kar 40 % telesne teže. V organizmu skeletne mišice s krčenjem ali kontrakcijo ustvarijo silo,…
Preberi več ›

Fiziologija pljuč – tretji del

V tretjem in zadnjem delu pregleda podrobno in kvantitativno analiziramo vpliv ventilacije alveolnega mrtvega prostora in šanta na izmenjavo plinov in predstavimo racionalen pristop k diferencialni diagnostiki dveh najpogostejših vzrokov…
Preberi več ›

Fiziologija pljuč – drugi del

V presnovi nastali CO2 difundira v tkivne kapilare, s konvektivnim prenosom po krvi doseže alveolne kapilare, preko alveolokapilarne membrane difundira v alveole in se od tam s konvektivno alveolno ventilacijo…
Preberi več ›

Fiziologija pljuč – prvi del

Zrak, ki ga vdihnemo, potuje po dihalnih poteh do alveolov. Na tej poti se v dihalnih poteh relativno majhen volumen zraka najprej segreje in zasiti z vlago, v alveolih pa…
Preberi več ›