Arhiv številk » 2010 » 4 »

Smer potovanja hrane, ki jo zaužijemo, je od ust proti zadnjiku. Na tej poti se vsebina pre­bavne cevi spremeni zaradi odvzemanja in dodajanja posameznih sestavin, nazadnje nasta­ne blato. Sestavek o fiziologiji prebave smo razdelili v dva dela. V pričujočem prvem delu najprej obravnavamo gibljivost prebavne cevi. Ta po eni strani omogoča pretežno enosmeren trans­port vzdolž prebavne cevi, po drugi strani … Preberite več >>

V svojem delu sem ugotavljala prisotnost estrogenskih receptorjev v sluznici tankega črevesa podgane. Estrogenske receptorje sem analizirala s tehniko kompetitivne izmenjave 3H estradiola 17-beta z ali brez presežka 1H-estradiola 17-beta, na treh subcelularnih frakcijah: v jedrih, mikrosomih, in citosolu. Pri nekaterih živalih sem predhodno uporabila 1H-estradiol in ugotavljala, če se po indukciji poveča specifična vezava 3Hestradiola. V citosolu in mikrosomih … Preberite več >>

Klasični kardiocirkulatorni testi in spektralna analiza spremenljivosti srčne frekven­ce predstavljajo zanesljivo in neinvazivno obli­ko testiranja delovanja avtonomnega živčevja pri otrocih s sumom na okvaro le-tega. Namen te naloge je bil določitev razpona normalnih vred­nosti in proučevanje vpliva starosti in spola na rezultate srčnožilnih testov. V raziskavi je sodelovalo 81 zdravih otrok, sta­rih od 7 do 16 let. Razdelili smo jih … Preberite več >>

Pričujoči prispevek opisuje, kako ledvice delujejo v normalnih razmerah. Poudarek je na opisu pretoka snovi skozi ledvice, predvsem soli, vode in nekaterih proizvodov presnove. Podrob­neje so prikazani in razloženi ledvični klirens in protitočni sistemi, pomembni pri tvorbi seča in gospodarjenju z vodo.… Preberite več >>

Podane so osnove vidnih evociranih potencialov. V prvem delu so povzete anatomske in fiziološke osnove električne aktivnosti nad vidnim predelom možganske skorje, opisana je tehnika snemanja vidnih evociranih potencialov, značilnosti pri zdravih kot tudi merila za njihovo vrednotenje. V drugem delu članka so opisane spremembe vidnih evociranih potencialov kot znaki bolezni in njihov diagnostični pomen pri multipli sklerozi, optičnem nevritisu, … Preberite več >>

Elektroretinogram je zapis električnega potenciala mrežnice, ki ga izzovemo s svetlobnim bliskom in posnamemo s površinsko elektrodo. Elektroretinografija je neinvazivna in objektivna preiskava, ki je – nestandardizirana – v klinični uporabi že vrsto let. Namen naloge je bil napraviti elektroretinografske posnetke v skladu s standardi, ki jih je priporočila Mednarodna organizacija za klinično elektrofiziologijo vida (ISCEV). Ob tem smo preizkusili … Preberite več >>

V raziskavi smo želeli opredeliti vpliv zdravljenja z litijem na delovanje perifernega živčevja, tako da smo primerjali rezultate elektrofizioloških meritev dveh skupin bolnikov in skupine zdravih prostovoljcev. V prvi skupini je bilo 20 bolnikov z manično depresijo, zdravljenih z litijem, v drugi 20 bolnikov z afektivnimi psihozami, ki niso jemali litija, v tretji pa 20 zdravih prostovoljcev, podobne starosti kot … Preberite več >>

Pri osemnajstih zdravih prostovoljcih smo z laser-dopplerskim merjenjem pretoka spremljali kožni pretok na obnohtju prsta roke po zažemu digitalnih arterij. Osnovni cilj je bil raziskati značilnosti mikrocirkulacijskega vzorca pookluzijske reaktivne hiperemije. Laser-dopplersko merjenje pretoka je prikazalo dva dela hiperemičnega odgovora. Za prvi del so bile značilne največje vrednosti laser-dopplerskega pretoka in veliki pulzni valovi, za drugega pa izrazita periodična nihanja … Preberite več >>

Kisline so dajalci, baze pa prejemniki protonov. Tako kisline kot baze vnašamo v organizem s hrano in jih pridobivamo pri celični presnovi, izgubljamo pa jih preko dihalnega sistema, ledvic in prebav­nega trakta. Koncentracija protonov v krvi (izražamo jo s pH) je natančno uravnavana, saj pomembno vpliva na potek celične presnove. Organizem se proti spremembi pH krvi brani z več mehanizmi. … Preberite več >>

Možganska skorja je sestavljena iz velikega števila različnih živčnih celic in za uspešno delo­vanje živčevja pomembnih povezav. Aktivnost določajo signali v dovodnih vlaknih, ki vzdražijo živčne celice v možganskih središčih. Od njih do efektornih organov prenašajo impul­ze odvodna vlakna. Makro- in mikroskopska urejenost možganov omogoča natančno določeno organiziranost, ki je skupaj z natančnostjo povezav predpogoj za uspešno vodenje vsega, kar … Preberite več >>

V članku smo obdelali problematiko celjenja ran in podali fiziološki opis celjenja. Uvedli smo pojme, ki na osnovi poenostavitev združujejo posamezne sestavine rane, ki so si funkcijsko podobne. Iz poenostavljenega fiziološkega modela smo zgradili različne matematične modele celjenja ran. Izkazalo se je, da so modeli pestri in zajemajo kakovostno različna obnašanja poškodovanega tkiva: celjenje ran ter kronične rane.… Preberite več >>

Predstavljamo bolnika z žariščno epilepsijo, ki je bila odporna proti zdravljenju z zdravili in je trajala od zgodnjega otroštva. Zaradi neuspešnega zdravljenja, pogostih napadov in izpolnjevanja indikacij za operativno zdravljenje smo se odločili bolnika predstaviti nevrokirurgu. Operacija je omogočila dober nadzor epileptičnih napadov. Rezultati kirurškega zdravljenja so dobri pri skrbno izbranih bolnikih z jasnim žariščem epileptične aktivnosti v delu možgan, … Preberite več >>

Reninsko-angiotenzinsko-aldosteronski sistem je hormonski sistem, ki je ključnega pomena za uravnavanje arterijskega krvnega tlaka, elektrolitskega ravnotežja in volumna zunajcelične tekočine v telesu. Od odkritja renina leta 1898 in kasneje reninsko-angiotenzinsko-aldosteronskega sistema so bile opravljene številne raziskave o njegovem delovanju in vplivu na fiziološke ter patofiziološke mehanizme v različnih organih. Klasična pot reninsko-angioten-zinsko-aldosteronskega sistema, ki se začne s sproščanjem renina iz … Preberite več >>

Za normalno delovanje potrebujejo možgani primerno časovno in lokalno oskrbo s kisikom ter glukozo. To dosežejo preko medcelične komunikacije, t. i. živčnožilne sklopitve. Zadnje razi­skave pa so pokazale, da v tem procesu ne sodelujejo samo aktivirana obžilna živčna vlakna, kot je bilo mišljeno do nedavnega, ampak tudi obžilni astrociti. Možgansko žilje obdajajo živčna vlakna, ki izhajajo iz perifernih ganglijev in … Preberite več >>

Tonus žil v mikrocirkulaciji kože poleg sistemskih uravnavajo tudi lokalni dejavniki, od kate­rih so zelo pomembni vazodilatatorji, ki se sproščajo iz endotelija. Razen dušikovemu oksidu (NO) in prostaciklinu (PGI₂) v zadnjem času pripisujejo vse večji pomen endotelijskemu hiper- polarizirajočemu dejavniku (EDHF), katerega kemijska zgradba in vloga pri človeku še nista pojasnjeni. V raziskavi smo želeli preučiti vlogo EDHF … Preberite več >>

Endotelij je notranja plast žilne stene, ki samostojno ali kot odgovor na različne dražljaje izloča vazoaktivne snovi. Le-te delujejo na steno žile v mehanizmu od endotelija odvisne vazokonstrik- cije in vazodilatacije ter igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju žilnega napona. Endotelin-1 in nekateri presnovki arahidonske kisline po različnih poteh znotrajceličnega prenosa privede­jo do porasta kalcija v gladkomišični celici, ki vodi v … Preberite več >>