MENU
Arhiv številk » 2002 » 2-3 » | Medicinsko področje » Predmeti » Fiziologija » Medicinsko področje » Predmeti » Patološka fiziologija »

Vpliv hipoksije na vedenjsko termoregulacijo – laboratorijski poskusi

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

Človek po zaznavi toplotnega dražljaja vzpostavi termoregulacijsko vedenje, s katerim uravnava telesno temperaturo. Če je zaznava toplotnih dražljajev oslabljena ali na kakršenkoli način spremenjena, se vedenjski termoregulacijski odziv lahko spremeni v taki meri, da ni več sorazmeren toplotni motnji. Za optimalno delovanje osrednjega živčnega sistema je nujno potreben kisik. Nižji delni tlak kisika v dihalni mešanici (hipoksija) predvidoma lahko vpliva na uravnavanje temperature pri človeku. Če so zaradi razširitve ničelnega območja zavrti tudi avtonomni mehanizmi, je mogoče, da je človek v visokogorju bolj podvržen podhladitvi, ne da bi se tega sploh zavedal. Drsenje temperature jedra proti hipotermiji lahko postane kritično, če ni zavestne zaznave, saj oseba ne odreagira ustrezno, da bi preprečila nadaljnje ohlajanje telesa. Zaradi neustreznega vedenjskega odziva na toplotno motnjo v hipoksičnem okolju obstaja verjetnost, da je organizem tudi bolj podvržen poškodbam zaradi mraza – zmrzlinam in ozeblinam.

Zasnovali smo raziskavo, v kateri smo kot hipoksični dražljaj uporabili plinsko mešanico z 11,5 % O2 v 88,5 % N2, da bi ugotovili, kako nižji delni tlak kisika učinkuje na vedenjsko uravnavanje temperature pri ljudeh. Plinska mešanica ustreza razmeram na višini 4500 metrov. Dva zaporedna poskusa sta bila med seboj ločena najmanj teden dni. V enem poskusu so prostovoljci dihali zrak, v drugem pa mešanico z nižjim delnim tlakom kisika. Vrstni red poskusov je bil izbran naključno. Preiskovanci so med poskusom sedeli v kadi, napolnjeni z vodo temperature 28°C. Preferenčno temperaturo, tj. temperaturo, ki so jo preiskovanci v danem trenutku zaznavali kot najbolj prijetno, smo med poskusom spremljali tako, da so preiskovanci v rednih časovnih presledkih izbrali njim najbolj prijetno temperaturo vode v manjši posodi, v kateri so imeli potopljeno levo dlan.

Potopitev v vodo je povzročila počasno ohlajanje telesnega jedra preiskovancev, zato se je spremenila tudi njihova preferenčna temperatura. Med rezultati obeh poskusov ni bilo značilnih razlik v temperaturi kože, temperaturi jedra, toplotnem pretoku, niti v preferenčni temperaturi preiskovancev. Minutni dihalni volumen je bil značilno različen med poskusoma, kar je bilo glede na razmere pričakovano. Če izbiro preferenčne temperature obravnavamo kot mehanizem vedenjske termoregulacije, potem plinska mešanica 11,5 % O2 v 88,5 % N2 ne vpliva na vedenjsko uravnavanje temperature pri človeku. Najverjetneje je, da je bila stopnja hipoksije, ki smo jo uporabili v poskusu, pod pragom odziva za vedenjsko termoregulacijo pri človeku.

Avtorji:
Golja Petra, Mekjavić Igor B, Drašlar Kazimir

Ključne besede:
hipoksija, termoregulacija, mraz, ozeblina

Citiranje:
Med Razgl. 2002; 41: 127–34.

Prenos PDF >>
© 2022 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑