Biologija celice
Zunajcelični vezikli in njihov klinični potencial
Zunajcelični vezikli so heterogena populacija membranskih veziklov s pomembno vlogo v medcelični komunikaciji, ki so iz celic v zunajcelični prostor sproščeni tako in vivo kot tudi in vitro. Izolirali so…
Preberi več ›Uporaba poliHIPE-biokompatibilnih akrilnih polimerov v tkivnem inženirstvu kostnih nadomestkov
Tkivno inženirstvo je relativno novo področje regenerativne medicine, ki je v zadnjih desetletjih bolj ali manj prešlo zgodnje razvojne faze in že daje klinične rezultate. Njegovo bistvo je z inženirskim…
Preberi več ›Vloga endocitotskih poti pri razvoju in zdravljenju bolezni
Celica je od okolja razmejena s plazmalemo, skozi katero sprejema zunajcelične signale in hranila iz okolja. Plazmalema omogoča tudi celični odziv na okoljske signale. Ključno vlogo pri celični komunikaciji z…
Preberi več ›Golgijev aparat: zgradba, funkcija in bolezni
Golgijev aparat je celični organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic. Njegovi glavni funkciji sta glikozilacija proteinov in lipidov ter sortiranje in usmerjanje vezikularnega transporta v celici. Število znanih…
Preberi več ›Pomen kisikovih prostih radikalov pri nekaterih fizioloških in patoloških procesih
Kisikovi prosti radikali so pomemben dejavnik mnogih procesov. Vključeni v razne faze razvoja vnetja, npr. sodelujejo pri obrambi organizma. Mnogokrat je njihovo delovanje škodljivo ali celo ogroža življenje. Obravnavan je…
Preberi več ›Kisikovi prosti radikali – nastanek, reakcije in pomen v organizmu
Prosti radikali kisika so nujen stranski produkt presnove aerobnih celic. Prvi del članka obravnava njihove poglavitne značilnosti, poti nastanka in reakcije, ki jih sprožajo v bioloških sistemih. Drugi del opisuje…
Preberi več ›Označevanje liposomov in njihova interakcija s celicami
Liposomi so mehurčki z lipidno ovojnico, ki so uporabni v raziskavah in pri zdravljenju. Z Belsko kromatografijo smo ločevali liposome, pripravljene s posebno metodo in jim z metodo elektronske paramagnetne…
Preberi več ›Morfološko-molekularne značilnosti urotelija in genetske spremembe pri bolnikih z vezikoureternim refluksom
Primarni vezikoureterni refluks (VUR) je ena najpogostejših bolezni sečil pri otrocih. Pri prizadetih osebah se pojavi retrogradni tok seča, to je iz sečnega mehurja v sečevod, in lahko seže tudi do…
Preberi več ›Melatonin in njegovi celično-molekularni učinki
Melatonin je pri sesalcih znan kot glavni sekretorni produkt češerike. Njegova fiziološka funkcija je, da okrepi cirkadiani ritem in vpliva na sezonski reprodukcijski cikel, povezan pa je tudi s spanjem.…
Preberi več ›Človeška mitohondrijska DNA in materinsko dedovanje
Mitohondriji so edinstveni celični organeli, ki so zaradi vsebnosti lastnega genoma (mitohondrijska DNA - mtDNA) sposobni tako podvojevanja DNA, kakor tudi prepisovanja in prevajanja genske informacija v beljakovine (semiavtonomni organeli).…
Preberi več ›Genetski vzroki spremenjene zgradbe migetalk pri človeku
Med v zadnjem času s stališča celične biologije in genetike bolje poznana obolenja človeka spada tudi sindrom migetalčne negibljivosti. Povzročen je z genetsko določenimi okvarami migetalk ter posledično z otežkočenim…
Preberi več ›Mikrovezikli iz krvne plazme, opazovani z elektronsko mikroskopijo
Prerazporejanje molekul v celični membrani lahko vodi do brstenja in odpuščanja veziklov, manjših od mikrometra (mikroveziklov), iz membrane. Mikrovezikli v svojih lastnostih odražajo stanje in vrsto celice, iz katere izvirajo.…
Preberi več ›Avtofagija in njena vloga v zdravju in bolezni
Avtofagija je kataboličen proces razgradnje celici lastnih sestavin s pomočjo lizosomov. Je močno reguliran proces, ki poteka med celično rastjo in diferenciacijo. Ima osrednjo vlogo v vzdrževanju celične homeostaze, pri…
Preberi več ›Tesnostične pregrade v našem telesu
Tesni stiki so odločilni medcelični stiki, ki gradijo epitelijske pregrade. Oblikujejo molekulskim poram podobne strukture, ki obkrožajo vrhove posameznih celic. Nadzirajo prehajanje malih molekul med apikalnimi in bazolateralnimi kompartmenti. Oblikujejo…
Preberi več ›Fluidnost eritrocitnih membran pri rakavih bolnikih − študija z elektronsko paramagnetno resonanco
Izhodišče: Porabnostna hipoholesterolemija je na račun hitro delečih se rakavih celic pri bolnikih z rakom pogost in pričakovan pojav. Rakave celice imajo povečano fluidnost plazemskih membran zaradi znižane koncentracije holesterola.…
Preberi več ›Hipoteza o nanostrukturah celičnih in fosfolipidnih membran kot infrastrukturi celice
Predstavljamo eksperimente, ki so privedli do nastanka hipoteze o prikritih membranskih nanostrukturah kot infrastrukturi celice in teoretične osnove te hipoteze.
Preberi več ›Telomere in telomeraza pri človeku – zgradba, funkcija in vloga v procesu kancerogeneze
Z vsako celično delitvijo se telomere človeških somatskih celic skrajšajo. Kritično kratke telomere celični popravljalni mehanizmi spoznajo kot okvarjeno DNA in zaustavijo celično delitev. Celice vstopijo v obdobje staranja in…
Preberi več ›Poti razgradnje celičnih sestavin
Razgradnja mnogih celičnih sestavin poteka v lizosomih. Ena od poti, po katerih vstopajo snovi v lizosome, je avtofagija. V tem procesu se manjši del citoplazme omeji od ostale celice z membrano (sekvestrirajoča…
Preberi več ›Apoptoza
Apoptoza je programirana celična smrt, kjer določeni dražljaji v razvoju ali dražljaji iz okolja vključijo genski program, ki preko specifičnih dogodkov vodi v razgradnjo in celično smrt. Apoptoza je normalen…
Preberi več ›Ugotavljanje genskih sprememb pri raku želodca
Žlezni rak (adenokarcinom) želodca je pogosto maligno obolenje v Sloveniji. Po Laurenovi razvrstitvi ga delimo na intestinalno, dobro diferencirano, in difuzno, slabo diferencirano obliko. Poti nastanka obeh oblik naj bi…
Preberi več ›Levkotrieni in lipoksini: novi skupini eikozanoidov
Nastajanje metabolitov arahidonske kisline je povezano z aktivacijo širokega spektra sesalčjih celičnih tipov. Te spojine so vključene v uravnavanje številnih fizioloških in patofizioloških pojavov, vključno z vnetji. Med presnovnimi potmi,…
Preberi več ›Dezmosomi – stabilni, a dinamični medcelični stiki
Dezmosomi so najstabilnejša vrsta medceličnih stikov. Prevladujejo v tkivih, podvrženih mehanskim obremenitvam, kot so epiteliji in srčna mišica. Dezmosom sestavljata dve simetrični dezmosomski polovici, ki ju gradita transmembranski del za povezovanje…
Preberi več ›