Z vami že od leta 1962.

Biologija celice

Zunajcelični vezikli in njihov klinični potencial

Zunajcelični vezikli so heterogena populacija membranskih veziklov s pomembno vlogo v medcelični komunikaciji, ki so iz celic v zunajcelični prostor sproščeni tako in vivo kot tudi in vitro. Izolirali so…
Preberi več ›

Uporaba poliHIPE-biokompatibilnih akrilnih polimerov v tkivnem inženirstvu kostnih nadomestkov

Tkivno inženirstvo je relativno novo področje regenerativne medicine, ki je v zadnjih desetletjih bolj ali manj prešlo zgodnje razvojne faze in že daje klinične rezultate. Njegovo bistvo je z inženirskim…
Preberi več ›

Vloga endocitotskih poti pri razvoju in zdravljenju bolezni

Celica je od okolja razmejena s plazmalemo, skozi katero sprejema zunajcelične signale in hranila iz okolja. Plazmalema omogoča tudi celični odziv na okoljske signale. Ključno vlogo pri celični komunikaciji z…
Preberi več ›

Golgijev aparat: zgradba, funkcija in bolezni

Golgijev aparat je celični organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic. Njegovi glavni funkciji sta glikozilacija proteinov in lipidov ter sortiranje in usmerjanje vezikularnega transporta v celici. Število znanih…
Preberi več ›

Pomen kisikovih prostih radikalov pri nekaterih fizioloških in patoloških procesih

Kisikovi prosti radikali so pomemben dejavnik mnogih procesov. Vključeni v razne faze razvoja vnetja, npr. sodelujejo pri obrambi organizma. Mnogokrat je njihovo delovanje škodljivo ali celo ogroža življenje. Obravnavan je…
Preberi več ›

Kisikovi prosti radikali – nastanek, reakcije in pomen v organizmu

Prosti radikali kisika so nujen stranski produkt presnove aerobnih celic. Prvi del članka obravnava njihove poglavitne značilnosti, poti nastanka in reakcije, ki jih sprožajo v bioloških sistemih. Drugi del opisuje…
Preberi več ›

Označevanje liposomov in njihova interakcija s celicami

Liposomi so mehurčki z lipidno ovojnico, ki so uporabni v raziskavah in pri zdravljenju. Z Belsko kromatografijo smo ločevali liposome, pripravljene s posebno metodo in jim z metodo elektronske paramagnetne…
Preberi več ›

Morfološko-molekularne značilnosti urotelija in genetske spremembe pri bolnikih z vezikoureternim refluksom

Primarni vezikoureterni refluks (VUR) je ena najpogostejših bolezni sečil pri otrocih. Pri pri­zadetih osebah se pojavi retrogradni tok seča, to je iz sečnega mehurja v sečevod, in lahko seže tudi do…
Preberi več ›

Melatonin in njegovi celično-molekularni učinki

Melatonin je pri sesalcih znan kot glavni sekretorni produkt češerike. Njegova fiziološka funk­cija je, da okrepi cirkadiani ritem in vpliva na sezonski reprodukcijski cikel, povezan pa je tudi s spanjem.…
Preberi več ›

Človeška mitohondrijska DNA in materinsko dedovanje

Mitohondriji so edinstveni celični organeli, ki so zaradi vsebnosti lastnega genoma (mitohondrijska DNA - mtDNA) sposobni tako podvojevanja DNA, kakor tudi prepisovanja in prevajanja genske informacija v beljakovine (semiavtonomni organeli).…
Preberi več ›

Genetski vzroki spremenjene zgradbe migetalk pri človeku

Med v zadnjem času s stališča celične biologije in genetike bolje poznana obolenja človeka spada tudi sindrom migetalčne negibljivosti. Povzročen je z genetsko določenimi okvarami migetalk ter posledično z otežkočenim…
Preberi več ›

Mikrovezikli iz krvne plazme, opazovani z elektronsko mikroskopijo

Prerazporejanje molekul v celični membrani lahko vodi do brstenja in odpuščanja veziklov, manjših od mikrometra (mikroveziklov), iz membrane. Mikrovezikli v svojih lastnostih odra­žajo stanje in vrsto celice, iz katere izvirajo.…
Preberi več ›

Avtofagija in njena vloga v zdravju in bolezni

Avtofagija je kataboličen proces razgradnje celici lastnih sestavin s pomočjo lizosomov. Je močno reguliran proces, ki poteka med celično rastjo in diferenciacijo. Ima osrednjo vlogo v vzdrževa­nju celične homeostaze, pri…
Preberi več ›

Tesnostične pregrade v našem telesu

Tesni stiki so odločilni medcelični stiki, ki gradijo epitelijske pregrade. Oblikujejo molekulskim poram podobne strukture, ki obkrožajo vrhove posameznih celic. Nadzirajo prehajanje malih molekul med apikalnimi in bazolateralnimi kompartmenti. Oblikujejo…
Preberi več ›

Fluidnost eritrocitnih membran pri rakavih bolnikih − študija z elektronsko paramagnetno resonanco

Izhodišče: Porabnostna hipoholesterolemija je na račun hitro delečih se rakavih celic pri bolnikih z rakom pogost in pričakovan pojav. Rakave celice imajo povečano fluidnost plazemskih membran zaradi znižane koncentracije holesterola.…
Preberi več ›

Hipoteza o nanostrukturah celičnih in fosfolipidnih membran kot infrastrukturi celice

Predstavljamo eksperimente, ki so privedli do nastanka hipoteze o prikritih membranskih nanostrukturah kot infrastrukturi celice in teoretične osnove te hipoteze.
Preberi več ›

Telomere in telomeraza pri človeku – zgradba, funkcija in vloga v procesu kancerogeneze

Z vsako celično delitvijo se telomere človeških somatskih celic skrajšajo. Kritično kratke telo­mere celični popravljalni mehanizmi spoznajo kot okvarjeno DNA in zaustavijo celično delitev. Celice vstopijo v obdobje staranja in…
Preberi več ›

Poti razgradnje celičnih sestavin

Razgradnja mnogih celičnih sestavin poteka v lizosomih. Ena od poti, po katerih vstopajo snovi v lizosome, je avtofagija. V tem procesu se manjši del citoplazme omeji od ostale celice z membrano (sekvestrirajoča…
Preberi več ›

Apoptoza

Apoptoza je programirana celična smrt, kjer določeni dražljaji v razvoju ali dražljaji iz okolja vključijo genski program, ki preko specifičnih dogodkov vodi v razgradnjo in celično smrt. Apoptoza je normalen…
Preberi več ›

Ugotavljanje genskih sprememb pri raku želodca

Žlezni rak (adenokarcinom) želodca je pogosto maligno obolenje v Sloveniji. Po Laurenovi razvrstitvi ga delimo na intestinalno, dobro diferencirano, in difuzno, slabo diferencirano obliko. Poti nastanka obeh oblik naj bi…
Preberi več ›

Levkotrieni in lipoksini: novi skupini eikozanoidov

Nastajanje metabolitov arahidonske kisline je povezano z aktivacijo širokega spektra sesalčjih celičnih tipov. Te spojine so vključene v uravnavanje številnih fizioloških in patofizioloških pojavov, vključno z vnetji. Med presnovnimi potmi,…
Preberi več ›

Dezmosomi – stabilni, a dinamični medcelični stiki

Dezmosomi so najstabilnejša vrsta medceličnih stikov. Prevladujejo v tkivih, podvrženih mehan­skim obremenitvam, kot so epiteliji in srčna mišica. Dezmosom sestavljata dve simetrični dezmosomski polovici, ki ju gradita transmembranski del za povezovanje…
Preberi več ›